Povezave med poročili Milesove misije in odločitvijo mirovne konference v Parizu za plebiscit na Koroškem leta 1919. Kakšen dokaz so poročila sama?
Ključne besede:
Avstrija, Kraljevina SHS, Koroška, plebicit, ZDA, mirovna konferenca, 1919, Sherman MilesPovzetek
Na osnovi jezikovne analize dvanajstih dokumentov, pomembnejših pisnih virov, ki so obravnavali oziroma prikazovali razmere na Koroškem in so pomenili osnovo za odločitev ZDA na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni glede meje med Avstrijo in jugoslovansko državo ter glede ozemlja, na katerem je bil izveden oktobra 1920 plebiscit, prikazuje avtor bistvene poudarke, ki so bili za te odločitve odločilni. Predstavlja kakšna sporočila so imela poročila; ali so bili v njih poudarki na ozemeljskih (zemljepisnih) ali nacionalnih (narodnostnih) dejavnikih - na ozemeljski celovitosti Koroške ali na narodnostni sestavi njenega prebivalstva. Predstavi tudi poglede avstrijskega in slovenskega zgodovinopisja do ozemeljskega in narodnostnega dejavnika v problematiki odločitve za Koroško leta 1920.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).