Za zdravje je potrebna snažnost
Razpravljanje o nasvetih za telesno higieno v 19. stoletju na Slovenskem
Ključne besede:
19. stoletje, zdravje, telesna čistoča, priročniki in nasveti za telesno higieno, dr. Štefan KočevarPovzetek
Poljudna knjižica uglednega zdravnika in porodničarja dr. Štefana Kočevarja Slovenska mati iz leta 1882 predstavlja eno redkih del v slovenskem jeziku v "higienskem" 19. stoletju. Njen avtor je v njej podal nasvete materam in porodnicam, kako naj zdravo živijo in kako naj ravnajo z rojenčkom in malčkom do tretjega leta starosti. Zanimivi so Kočevarjcvi pogledi na telesno čistočo, saj podobno kot pred njim porodničar dr. Alojzij Valenta (knjiga Porodoslovje za babice, 1860) omenja umivanje spolovil, kar pa za čas 19. stoletja še zdaleč ni bilo nekaj povsem samoumevnega. Primerjava z drugimi takratnimi pisci nasvetov o telesni čistoči namreč pokaže, da je bilo omenjanje umivanja spolovil pri obeh porodničarjih nekakšna posebnost, saj so drugi pisci v svojih delih priporočali samo nego vidnih delov telesa - govorijo o negi las, zob in nohtov ter o umivanju vidnih delov rok in obraza. V vsakem primeru pa nikakor ne omenjajo območja genitalij. Kadar opominjajo, da mora biti telo vedno čisto, govorijo o vidnih delih telesa in o čistoči obleke, ki zakriva nevidno.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
