Ruski "mir", južnoslovanska zadruga in slovenski liberalci

Avtorji

  • Peter Vodopivec

Ključne besede:

liberalni kapitalizem, kmečka posest, dedovanje, ruski , južnoslovanska zadruga

Povzetek

Avtor članka predstavlja gledanja liberalneje usmerjenih predstavnikov mladoslovenskega tabora Ferda Kočevarja, Janka in Josipa Serneca, Josipa Vošnjaka in Antona Globočnika na vse težji položaj kmeta, na liberalni kapitalizem in z njim povezana socialna nasprotja v drugi polovici 19. stoletja. Vsi ti so idealizirali ruski in južnoslovanski kmečki kolektivizem in menili, da je nasprotja in napetosti, ki so jih povzročali moderna industrija, zahodni individualizem in moderna industrializacija mogoče razrešiti z utrjevanjem pripadnosti skupnosti, oblikovanjem zavesti o skupnih interesih in s podružbljenjem dela (J. Sernec). Za vse je značilno, da so se le deloma in v omejeni meri zavedali daljnosežnosti gospodarskih in družbenih sprememb, ki jih je v drugi polovici 19. stoletja doživljal evropski Zahod, in so želeli tradicionalno sestavo slovenske družbe usmeriti na pot modernizacije na čim manj konflikten način.

Prenosi

Objavljeno

2006-01-01

Številka

Letn. 46 Št. 1 (2006): Kresalov zbornik

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)

1 2 3 > >>