Pesti pravičnosti in harmonije v boju proti imperialistom

Avtorji

  • Eva Mally

Ključne besede:

Kitajska, dinastija Qing, imperializem, boksarska vstaja, zavezniška vojska

Povzetek

Po vdoru imperialističnih sil na kitajsko ozemlje v 19. stoletju je bila dinastija Qing prisiljena v podpisovanje pogodb, ki so močno prizadele njeno suverenost. Številna ponižanja in porazi Kitajske v srečevanju s tujci pa so pomenila velik udarec za kitajski narod. Spremembe, ki so jih vnašali tujci s svojo politično, ekonomsko, vojasko ter kulturno agresijo, so nasprotovale tradicionalnemu kitajskemu pogledu na svet, zato so naletele na oster odpor, ki je dosegel vrhunec leta 1900 v t. i. boksarski vstaji. Ljudsko gibanje, ki ga je vodila tajna družba "Pesti pravičnosti in harmonije" (Yihequan), za katero se je med tujci uveljavilo ime Boksarji, je podprla tudi protitujsko nastrojena konservativna cesarica Cixi. Upornike je vključila v svojo vojsko in imperialističnim silam 19. junija 1900 napovedala vojno. Združena vojska osmih držav (Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Nemčije, Franciie, Rusije, Japonske, Italije in Avstro-Ogrske) je po skoraj dveh mesecih bojev zadusila protiimperialistično gibanje. Dinastija Qing je morala podpisati mirovno pogodbo, s katero je sprejela ostre pogoje, ki so jih narekovali tujci, prisotnost tujih okupacijskih sil pa se je na kitajskih tleh še okrepila.

Prenosi

Objavljeno

2007-01-01

Številka

Letn. 47 Št. 1 (2007)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).