Pomen in vloga Študijskega odseka pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko primorje in Trst 1945-1946
Ključne besede:
Pokrajinski narodnoosvobodilni odbor za Slovensko primorje in Trst, mejno vprašanje, tržaško vprašanje, Trst, Primorska, povojno obdobjePovzetek
Študijski odsek pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko primorje in Trst (PNOO), je deloval od poletja 1945 do konca leta 1946. V sodelovanju z Oddelkom za mejna vprašanja iz Ljubljane, ki ga je vodil dr. Lojze Ude in Inštitutom za proučevanje mednarodnih vprašanj, katerega znanstveni tajnik je bil dr. Fran Zwitter, se je s svojimi sodelavci angažiral pri pripravi vrste elaboratov, brošur, knjig, ki so nastajali v letih 1945 in 1946 kot dokazno gradivo o upravičenosti zahtev po priključitvi Slovenskega primorja in Trsta k Jugoslaviji. Spomladi 1946, ko je na Primorsko prišla mednarodna razmejitvena komisija izvedencev, je odsek pripravil dve razstavi, organiziral sprejeme za komisijo po krajih, kjer se je komisija gibala, sodelovali z anketno komisijo pri popisu prebivalstva in svoje delo kronal s sodelovanjem pri pripravi Spomenice PNOO, ki so jo predstavniki PNOO 12. marca 1946 izročili članom razmejitvene komisije. V letu 1946 so začeli ob nazivu študijski odsek ali pa namesto njega uporabljati naziv Inštitut za proučevanje Julijske krajine in Trsta.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
