Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu (1906-1941)

Avtorji

  • Milan Pahor

Ključne besede:

Slovenci v Trstu, zamejski Slovenci, Trst, denarništvo, slovensko gospodarstvo, Italija, fašistični režim, nasilje

Povzetek

Trgovsko-obrtna zadruga je bila sestavni del mreže posojilnic, hranilnic, bank, denarnih zadrug, delniških družb, ki so jih Slovenci v Trstu in okolici postavili na noge v zadnjih desetletjih avstroogrske monarhije. Poslovala je v letih 1906-1941 v Trstu. V obdobju 1906-1918 se uspešno razvija in posluje. Velike zasluge ima pri vzpostavitvi slovenske trgovske šole v Trstu, kateri da na razpolago veliko stavbo. Poslovno sodeluje z največjima slovenskima denarnima zavodoma v Trstu: Tržaško posojilnico in hranilnico ter Jadransko banko. S prihodom Italije se razmere zaostrijo in dosežejo nesluteno raven v letih fašističnega režima. Poslovanje poteka v nenormalnih razmerah. Pritiski se nato spremenijo v nasilje, saj je denarni zavod Trgovsko-obrtna zadruga z uradnim dekretom ukinjen in priključen italijanski ustanovi Banca popolare giuliana. Tako se zaključi 35 let delovanja. Po drugi svetovni vojni Slovenci v Trstu ne dosežejo vrnitve nasilno odvzetega zavoda ali vsaj odškodnino.

Prenosi

Objavljeno

2000-01-01

Številka

Letn. 40 Št. 1 (2000)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).