Delo nemške kulturne komisije na Kočevskem (1941-1942)

Avtorji

  • Mitja Ferenc Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, oddelek za zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Aškereva c. 2

Ključne besede:

kočevski Nemci, kulturna dediščina, preselitev, Raziskovalna in učna skupnost

Povzetek

Razprava opisuje delo nemške kulturne komisije na Kočevskem. Sredi priprav kočevskih Nemcev na preselitev je Heinrich Himmler julija 1941 ukazal, naj esesovska Raziskovalna in učna skupnost "Dediščina" (die Forschungs- und Lehrgemeinschaft "Das Ahnenerbe") iz Berlina poskrbi za varstvo njihovih tvarnih in duhovnih kulturnih dobrin in za njihov prenos na novo naselitveno območje, ki jim ga je tudi uradno določil v odredbi. Pogodba med Nemčijo in Italijo o preselitvi Nemcev iz Ljubljanske in Reške pokrajine je namreč določala, kakšne kulturne in premične predmete smejo Nemci vzeti s seboj ob preselitvi, medtem ko so nepremičnine ostale na Kočevskem. Kulturna komisija je na Kočevskem in tudi v Ljubljani delala od začetka oktobra 1941 do začetka junija 1942, in to v zelo neugodnih razmerah hude zime, preseljevanja ljudi in pomanjkanja pomoči domačinov ter ustreznih prostorov. Po lastni sodbi je uresničila le majhen del svojega načrta.

Prenosi

Objavljeno

2002-01-01

Številka

Letn. 42 Št. 1 (2002)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).