Vloga katolištva in Cerkve pri slovenskih liberalcih (1890-1918)

Avtorji

  • Zvonko Bergant Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani

Ključne besede:

liberalizem, katolicizem, ideologija, politične stranke, Slovenija

Povzetek

Avtor v prispevku obravnava odnos slovenskih liberalcev do katoliške vere in katoliške cerkve. Čeprav so slovenski liberalci ostali zavezani katoliški veri, so jih njihovo liberalno gledanje na vero in Cerkev - zlasti na njuno družbeno-politično razsežnost - in osebne ambicije pripeljale do ostrih napadov na Cerkev in njeno vodstvo na Slovenskem. Ti napadi so bili razumljivi, kolikor sta Cerkev in katoliški tabor skušala svoje politične cilje doseči z izrabo različnih t.i. nadnaravnih sredstev oziroma zahtevala zase določene privilegije zaradi njihovega božjega ustanovitelja in lastnih višjih ciljev. Neupravičeni pa so bili, kolikor sta skušala uveljaviti svoja idejno-politična načela prek političnega, socialnega in drugega delo-vanja med slovenskim narodom. Kljub poznavanju in priznavanju razlike med omenjenima oblikama delovanja, je bilo nasprotovanje Cerkvi in njenemu (družbeno-političnemu) de-lovanju ena temeljnih značilnosti slovenskega klasičnega liberalizma oziroma njegovih pred-stavnikov.

Prenosi

Objavljeno

1999-01-01

Številka

Letn. 39 Št. 2 (1999)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).