Pravna narava Države in Kraljestva/Kraljevine SHS v konfliktu jugoslovanskih ideologij

Avtorji

  • Igor Ivašković

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.60.2.03

Ključne besede:

Država SHS, Kraljevina SHS, Kraljevina Srbija, jugoslovanske ideologije, ustava

Povzetek

Izvleček: Glavna teza prispevka je, da razlike v razlagi pravne narave tako Države kot tudi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev niso bile posledica pravne negotovosti, temveč so bile le  odraz še ene med številnimi političnimi bitkami v vojni nasprotujočih si jugoslovanskih ideologij. Avtor uporablja mednarodna in ustavna merila ter analizira dileme glede pravne narave države SHS in pravne (dis)kontinuitete med Kraljevino Srbijo in Kraljevino SHS. Avtor na temelju analize argumentira, da: 1) je država SHS izpolnjevala temeljne kriterije državnosti in jo lahko smatramo kot državo, ter da 2) je bila Kraljevina SHS nova država, saj ni bila ustvarjena v skladu s standardi prejšnje srbske ustave; ravno nasprotno, Kraljevina SHS je prekinila ustavno kontinuiteto Kraljevine Srbije.

Literatura

Banac, Ivo. 1988. Nacionalno pitanje u Jugoslaviji: porijeklo, povijest, politika. Zagreb: Globus.

Banac, Ivo. 1992. Emperor Karl Has Become a Comitadji: The Croatian Disturbances of Autumn 1918. The Slavonic and East European Review, 70 (2): 284–305.

Crawford, James. 2007. The creation of states in international law. Oxford: Clarendon.

Đokić, Dejan. 2010. Nedostižni kompromis. Srpsko-hrvatsko pitanje u međuratnoj Jugoslaviji. Beograd: Fabrika knjiga.

Engelsfeld, Neda. 2002. Povijest hrvatske države i prava – razdoblje od 18. do 20. stoljeća. Zagreb: Pravni fakultet.

Granda, Stane. 2008. Slovenija. Ljubljana: Urad vlade za komuniciranje.

Ivašković, Igor. 2012. Trialistični koncepti in alternative v luči primorskega časopisja. Prispevki za novejšo zgodovino, 52 (2): 69-95.

Jovanović, Slobodan. 1995. Ustavno pravo Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Beograd: Službeni list SRJ.

Krizman, Bogdan. 1975. Vanjska politika jugoslavenske države 1918-1941. Diplomatsko-historijski pregled. Zagreb: Školska knjiga.

Lampe, John R. 2002. Yugoslavia as history. Twice there was a country. Second edition. Cambridge: Cambrige University press.

Matković, Hrvoje. 1998. Povijest Jugoslavije. Hrvatski pogled. Zagreb: Naklada Pavičić.

Montevidejska konvencija, 26. 12. 1933. URL: http://www.cfr.org/sovereignty/montevideo-convention-rights-duties-states/p15897

Petrič, Ernest. 2010. Zunanja politika: osnove teorije in praksa. Mengeš: Center za evropsko prihodnost.

Prepeluh, Albin. 1987. Pripombe k naši prevratni dobi. Trst: Založništvo tržaškega tiska.

Radić, Stjepan. 1971. Politički spisi: Autobiografija, članci, govori, rasprave. Zagreb: Znanje.

Rahten, Andrej. 2002. Slovenska ljudska stranka v beograjski skupščini. Jugoslovanski klub v parlamentarnem življenju Kraljevine SHS 1919-1929. Ljubljana: Založba ZRC.

Ribičič, Ciril. 1992. Ustavnopravni vidiki osamosvajanja Slovenije. Ljubljana: Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije.

Subotić, Dušan. 1922. Naša Kraljevina nije nova država. Novi život. Knjiga XI., 11, 18. november. Beograd: Grafički zavod Narodna Samouprava.

Šišić, Ferdo. 1920. Dokumenti o postanku Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, 1914-1919. Zagreb: Matica Hrvatska.

The peace treaty of Versailles, 28.6.1919. URL: http://net.lib.byu.edu/~rdh7/wwi/versailles.html

Treaty of peace with Austria. St. Germain-en-Laye, 10 September 1919. URL: http://www.austlii.edu.au/au/other/dfat/treaties/1920/3.html

Türk, Danilo. 2007. Temelji mednarodnega prava. Ljubljana: GV Založba.

Ustav za Kraljevinu Srbiju. 1903. Beograd: Državna štamparija Kraljevine Srbije.

Vukas, Budislav. 2002. Hrvatska državnost s gledišta međunarodnog prava. Zagreb: Pravni fakultet.

Zečević, Momčilo. 1977. Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917 – 1921: Od majniške deklaracije do vidovdanske ustave. Maribor: Založba Obzorja.

Žloger, Ivan. 1923. Da li je naša kraljevina nova ili stara država? Separat. Slovenski pravnik, 3-4, 1-18.

Prenosi

Objavljeno

2020-09-03

Številka

Letn. 60 Št. 2 (2020): Šestdeset let Prispevkov za novejšo zgodovino

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).