Novija istoriografija (1990-2003) o Bosni i Hercegovini između dva svjetska rata

Avtorji

  • Boro Bronza

Ključne besede:

historiografija, Bosna in Hercegovina, 1918-1941, komunizem, nacionalizem, demokracija

Povzetek

Val demokratskih sprememb ob koncu osemdesetih in ob začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja v Bosni in Hercegovini ni privedel do liberalizacije in demokratizacije zgodovinopisja, ampak do razpihovanja nacionalističnih teženj. Vojna med 1992. in 1995. letom je vulgarizirala procese, ki so se začeli nekaj let prej. Posledica vsega tega je bilo grozljivo razvrednotenje dosežkov zgodovinopisja. Gledanje na obdobje med dvema svetovnima vojnama (1918-1941) v novonastalih okoliščinah ni bilo nobena izjema. Tako je tudi njegova temeljna značilnost raznolikost v pristopu, ki se pretežno prelamlja skozi prizmo etničnega (političnega) vidika. Med ključnimi problemi, s katerimi so se zgodovinarji ukvarjali v zadnjih letih sta bili vprašanje navzočnosti demokratičnih ustanov v Bosni in Hercegovine in zlasti vprašanje obstoja državno-pravne kontinuitete Bosne in Hercegovine v obravnavanem času med obema vojnama. Žal do reševanja bistvenih vprašanj ni prišlo, kot tudi ne do določenih razvojnih sprememb v metodološkem pristopu k tematiki. Tako zaželjena interdisciplinarnost se je pojavljala zgolj občasno.

Prenosi

Objavljeno

2004-01-01

Številka

Letn. 44 Št. 2 (2004): Zgodovinopisje v državah naslednicah SFRJ 1991-2003

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).