Poslanske plače v prvi Jugoslaviji

Avtorji

  • Jure Gašparič Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

narodna skupščina, Kraljevina SHS/Jugoslavija, senat, banski svet, oblastna skupščina, parlament, poslanec, plača, dnevnica, dieta

Povzetek

Avtor v razpravi analizira problematiko poslanskih plač v času prve jugoslovanske države, pri čemer obravnava tako prejemke članov narodne skupščine in senata kot izplačila članom Banskega sveta in oblastnih skupščin. V prvem delu se posveča samemu sistemu plačevanja poslancev in njegovi genezi od druge polovice 19. stoletja naprej, v drugem delu pa razčlenjuje značaj in konkretno vlogo poslančeve plače oz. dnevnice. Ob tem ugotavlja, da je bila ureditev poslanskih plač v sistemskem smislu spodobno urejena. Tudi znesek, ki so ga poslanci prejemali, ni bil majhen, čeprav je marsikateri poslanec sodil drugače in si na različne vprašljive načine prizadeval zaslužiti več.

Prenosi

Objavljeno

2008-01-01

Številka

Letn. 48 Št. 1 (2008)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).