Teritorialni obseg judovskih verskih občin na ozemlju sedanje Slovenije pred drugo svetovno vojno

Avtorji

  • Andrej Pančur Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

habsburška monarhija, Jugoslavija, Judi, verske občine, zakonodaja, emancipacija

Povzetek

Nastanek in teritorialni obseg judovskih verskih občin na ozemlju sedanje Slovenije je bil pred drugo svetovno vojno neločljivo povezan z naselitveno strukturo judovskega prebivalstva na tem ozemlju. Prve judovske verske občine so tako nastale pod okriljem Ogrske v Prekmurju (Lendava, Murska Sobota in začasno v Beltincih), kjer so se Judi začeli bolj množično naseljevati že od konca 18. stoletja. Na Kranjskem in slovenskem delu Štajerske so se Judi začeli za stalno naseljevati šele po letu 1867 in so bili leta 1893 priključeni judovski verski občini v Gradcu. Po nastanku Jugoslavije so se nekdanji kranjski Judi priključili judovski verski občini v Zagrebu, nekdanji štajerski Judi pa judovski verski občini v Varaždinu. Avtor članka nato natančno analizira priključitev teh Judov k judovski verski občini v Murski Soboti leta 1929 in odpore, ki so se pri tem porajali.

Prenosi

Objavljeno

2008-01-01

Številka

Letn. 48 Št. 1 (2008)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).