Odtenki politizacije Rimskokatoliške in Srbske pravoslavne cerkve pri Slovenski ljudski in Narodni radikalni stranki med svetovnima vojnama

Avtorji

  • Mateja Ratej Znanstveno raziskovalni center SAZU, Novi trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Kraljevina Jugoslavija, politika, Slovenska ljudska stranka, Narodna radikalna stranka, Rimskokatoliška cerkev, pravoslavna cerkev, klerikalizem, slovensko-srbski politični odnosi

Povzetek

Avtorica v prispevku osvetljuje različne načine politizacije Rimskokatoliške in Pravoslavne cerkve, ki sta jih v svoji politični praksi uporabljali SLS in NRS. Ugotavlja, da sta Cerkvi v jugoslovanski državi med svetovnima vojnama vstopali v konfliktne odnose neodvisno od razmerij med največjo srbsko in največjo slovensko politično stranko, ki sta sicer učinkovito črpali mobilizacijski potencial obeh Cerkva, vendar sta naklonjenost cerkvenim interesom podrejali lastnim strankarskim interesom. To je bilo zlasti vidno v času t. i. konkordatske krize (1935-1937), ko se je med drugim izkristaliziralo, da gre v političnem antagonizmu med Katoliško in Pravoslavno cerkvijo v okviru jugoslovanskega političnega prostora za antagonizem med hrvaškimi in srbskimi deli države.

Prenosi

Objavljeno

2008-01-01

Številka

Letn. 48 Št. 2 (2008)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).