Politični sodni procesi in komentarji javnosti ob Nagodetovem procesu

Avtorji

  • Žiga Koncilija Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

represija, politični sodni procesi, varnostno-obveščevalna služba, UDBA, Nagodetov proces, komentarji javnosti

Povzetek

Po najostrejšem zunajsodnem obračunu z okupatorjem in njegovimi sodelavci se množični poboji v Sloveniji končajo, na njihovo mesto pa kot glavno orodje represije vstopijo sodišča. Sprva pred vojaškimi sodišči, nato pred Sodiščem narodne časti in od srede septembra 1945 še pred rednimi sodišči so se zvrstili številni sovražniki nove ljudske oblasti. Temeljni namen političnih sodnih procesov je bil v obračunu z narodnimi izdajalci, s politiki nekdanjih režimov, z razrednimi nasprotniki in ideološkimi nasprotniki tako zunaj fronte in partije kot znotraj nje. OZNA je bila, kot pomemben člen novega represivnega aparata izključno pristojna za aretacije in preiskave v primeru suma političnih kaznivih dejanj. Ena izmed njenih funkcij je bila organizacija široke obveščevalne mreže in spremljanje »utripa« javnosti. Z razpredeno mrežo informatorjev, konec leta 1950 je bilo registriranih že 24.000 njihovih sodelavcev, se je oblast zažrla v vse pore družbe, jo s tem nadzirala, in tako usmerjala dinamiko kolektivne mentalitete. Iz poročil je razvidno, da so bili agenti ljudje raznovrstnih profilov, navzoči domala povsod. Od toplih domov, mestnih trgov, vaških gostiln, podjetij, šol, fakultet, kulturnih ustanov do policije, vojske, ministrstev in drugih institucij. Komentarji javnosti ob Nagodetovem procesu nam ponujajo zanimiv vpogled v miselni svet navadnih ljudi. Iz njih lahko razberemo, kaj je oblast zanimalo in kako so ljudje razmišljali.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Številka

Letn. 51 Št. 1 (2011)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).