"Izjava enega zanesljivega Slovenca zadostuje". Denunciacije pronemških elementov po razpadu habsburške monarhije v dokumentih okrajnega sodišča Slovenske Konjice

Avtorji

  • Andrej Studen Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

Avstro-ogrska monarhija, Jugoslavija, Spodnja Štajerska, politika, nacionalni boj, ovajanje, nacionalna nestrpnost

Povzetek

Po razpadu avstro-ogrske monarhije in po nastanku nove jugoslovanske države se Nemci na Spodnjem Štajerskem nikakor niso mogli sprijazniti z novonastalimi političnimi razmerami. Gojili so odkrit odpor do nove "južnoslovanske" države in si prizadevali, da bi prišli v okvir "nemške Avstrije". To je vzpodbudilo slovenske oblasti, da so še ostreje in odločneje izvajale načrtno politiko "nacionalizacije". Slovenci so hiteli z mrzličnim "popravljanjem" starih krivic. Slovensko časopisje je zahtevalo "brezobzirno izčiščenje" vsega, kar je nemškega, vsega, kar bi kakor koli spominjalo na staro Avstrijo in nekdanje nemško gospostvo. V prvih povojnih letih je "etos maščevalnosti" povsem prevladal nad čutom pravičnosti. V času po prevratu so se pojavljali tudi "razni elementi, ki sejejo med narod nezadovoljnost proti Jugoslaviji" in ki "nalašč širijo grozovite neresnične vesti". Oblast je pozivala ljudi, da ovajajo protidržavne elemente. To naj bi bila tako rekoč dolžnost vsakega zanesljivega Slovenca. Razprava obravnava ovadbe zaradi protidržavnega govorjenja, ki so se ohranile v dokumentih okrajnega sodišča Slovenske Konjice, in razne ekscese, ki so odražali nacionalno nestrpnost v vsakdanjiku v novi državi po končani prvi svetovni vojni.

Prenosi

Objavljeno

2009-01-01

Številka

Letn. 49 Št. 1 (2009)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).