Primorski Slovenci in delovanje fašističnih občinskih uprav v tridesetih letih 20. stoletja

Avtorji

  • Boris Mlakar Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Italija, Slovenija, Primorska, fašizem, lokalna uprava, občine, demokracija

Povzetek

Avtor obravnava vlogo primorskih Slovencev v delovanju občinskih uprav v obdobju po letu 1928, ko je fašistični režim dokončno ukinil občinsko samoupravo in s tem tudi volitve županov in občinskih svetov. Na čelu primorskih občin, katerih število se je tedaj bistveno zmanjšalo, so odtlej stali t. i. podestaji, ki so jih imenovali pokrajinski prefekti in ki so morali biti potrjeni s strani notranjega ministrstva v Rimu. V pomoč so podestaji ob sebi imeli občinske sosvete, katerih člane je prav tako imenoval prefekt. Tudi na občinski ravni so tedaj vse vodilne funkcije zasedali Italijani, ki so morali biti obvezno člani fašistične stranke. Le v nekaj izjemnih primerih so bile to osebe slovenskega rodu.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Številka

Letn. 51 Št. 1 (2011)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).