Krepitev vezi med Slovensko ljudsko in Narodno radikalno stranko po padcu zadnje vlade Nikole Pašića leta 1926

Avtorji

  • Mateja Ratej ZRC SAZU, Sekcija za interdisciplinarno raziskovanje, Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Slovenska ljudska stranka, Narodna radikalna stranka, Anton Korošec, Nikola Pašić

Povzetek

Slovenska ljudska stranka je med obema svetovnima vojnama ohranjala svoj prepoznaven politični položaj v jugoslovanski politični stvarnosti tudi (in zlasti) s političnim povezovanjem z največjo srbsko stranko − Narodno radikalno stranko. V dvajsetih letih 20. stoletja je bil vrhunec njunega političnega sodelovanja dosežen s podpisom Blejskega sporazuma leta 1927, ki je vodji Slovenske ljudske stranke Antonu Korošcu omogočil prevzem ministrstva za notranje zadeve in mesta predsednika vlade leta 1928. Vendar so odnosi med Narodno radikalno stranko in Slovensko ljudsko stranko dobili novo dinamiko že po sestopu z oblasti in nato smrti radikalskega staroste Nikole Pašića leta 1926. Avtorica se bo v razpravi ukvarjala predvsem s tem slednjim obdobjem in z nekaterimi niansami težavnega političnega odnosa med Nikolo Pašićem in Antonom Korošcem.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Številka

Letn. 51 Št. 2 (2011)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).