"Korošec vihti bič nad železničarji"

(Stavka železničarjev leta 1920 in minister za promet Anton Korošec)

Avtorji

  • Mateja Ratej Sekcija za interdisciplinarno raziskovanje ZRC SAZU

Ključne besede:

Kraljevina SHS, Slovenija, stavke, Anton Korošec, železničarji, delavsko gibanje, komunisti

Povzetek

Avtorica se v razpravi ukvarja z vlogo Antona Korošca, ministra za promet v vladi Stojana Protića in načelnika Slovenske ljudske stranke, v stavki železničarjev aprila 1920. Potem ko je vlada Kraljevine SHS razveljavila kolektivno pogodbo za delavce v prometu, je aprila 1920 promet po državi hromila stavka železničarjev. Stavkajočim so se pridružili komunisti, ki so v stavki prepoznali močan mobilizacijski potencial. Komunisti so bili v letih po oblikovanju kraljevine vpliven politični dejavnik in so novembra istega leta na volitvah v ustavodajno skupščino postali tretja najmočnejša stranka v državi. Stavka je tako 24. aprila na ljubljanskih ulicah prerasla meje demokratičnega diskurza. Po posredovanju policije in vojske je na Zaloški cesti umrlo 13 delavcev. Korošec je nekaj dni prej na strankinem zboru zaupnikov v Ljubljani svaril pred nevarnostjo komunističnega gibanja.

Prenosi

Objavljeno

2010-01-01

Številka

Letn. 50 Št. 1 (2010)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).