The Habsburg Border Cordon against the Ottoman Empire as a Bulwark of Health and Its Criminal-Law Foundations
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.03Keywords:
Military Frontier, sanitary cordon, plague, quarantine, endangerment of public health, criminal lawAbstract
In the 16th century, the Habsburgs started constructing a defensive buffer zone known as the Military Frontier to deter Ottoman incursions. The region was deliberately militarised and fell under full military administration along with its civilian population. As the Ottoman threat gradually diminished from the late 17th century onwards, the Military Frontier lost its defensive significance. However, due to the severe risk of infectious diseases, especially the plague, spreading from the southeast, the authorities made use of the military regime at the border to combat epidemics. They assigned the military cordon the task of a permanent sanitary cordon, enhancing the existing infrastructure and adapting the health regime to the strict hierarchical system of the military administration. In addition to the norms regulating the cordon’s structure and the implementation of security measures at the border, criminal regulations aimed at ensuring prevention and thereby protecting public health were also drawn up. This contribution presents the genesis of the cordon, analyses the relevant criminal code regulations from the 18th and 19th centuries, and evaluates their effect.
References
Balàzs, Péter in Kristie L. Foley. The Austrian success of controlling plague in the 18th century: maritime quarantine methods applicated to continental circumstances. Kaleidoscope history 1, št. 1 (2010): 73–89.
Baş, Göksel. Ottoman serhad organization in the Balkans (1450s to early 1500s). Partial Fulfillment of the Requirements for the Degree of Master of Arts. Ankara: Bilkent University, 2017.
Borisov, Peter V.. Dr. Gregorij Karbonarij (Oglar, Voglar) de Wiesenegg (1651–1717) – zdravnik in diplomat. Zgodovinski časopis 51, št. 2 (1997): 187–204.
Borisov, Peter. Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977.
Bratož, Urška. Bledolična vsiljivka z vzhoda: kolera v severozahodni Istri (1830–1890). Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales ZRS Koper, 2017.
Bratož, Urška. Zamejevanje epidemij kuge v pristaniških mestih severnega Jadrana: primerjava med beneško Istro in Avstrijskim primorjem v 18. stoletju. Povijesni prilozi 32, št. 45 (2013): 313–31.
Buczynski, Alexander. Kuga, kontumaci i karantena: epidemiološke mjere u Vojnoj krajini u 18. i 19. stoljeću. Narodna umjetnost 58, št. 1 (2021): 191–208.
Buczynski, Alexander. Pa to su samo Hrvati! Građa za povijest kantonske reorganizacije Vojne krajine 1787. godine. Zagreb: Hrvatski institut za povijest, 2011.
Čubrilović, Vasa (ur.). Vojne Krajine u Jugoslovenskim zemljama u novom veku do Karlovačkog mira 1699: Zbornik radova sa naučnog skupa održanog 24. i 25. aprila 1986. Beograd: Srpska Akademija Nauka i Umetnosti, 1989.
Dimić, Žarko. Veliki bečki rat i Karlovački mir: 1683–1699. Beograd: VERZALpress, 1999.
Gestrin, Ferdo. Gospodarstvo na slovenskem in Vojna krajina. Zgodovinski časopis 40, št. 4 (1986): 413–21.
Golec, Boris. Kužne epidemije na Dolenjskem med izročilom in stvarnostjo. Kronika 70, izredna št. (2022): 41–78.
Grmek, Mirko Dražen. Sanitarni kordon Vojne krajine. V: Medicinska enciklopedija, knjiga V, 457–58. Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ, 1961.
Hiersche, Alexander, Kerstin Eibl in Birgit Holzinger. Handbuch des Epidemierechts unter besonderer Berücksichtigung der Regelungen betreffend COVID-19.Wien: MANZ'sche Verlags- und Universitätsbuchhandlung GmbH, 2020.
Holjevac, Željko. Hrvatsko-slavonska Vojna krajina. V: Željko Holjevac in Nenad Moačanin. Hrvatska povijest u ranome novom vijeku. Zv. 2, 6–104. Zagreb: Leykam International, 2007.
Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2021. Dostopno na: http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=65199.
Jelić, Roman in Ivan Zorić. Dalmatinsko-bosanski sanitarni kordon. V: Janko Vodopija (ur.). Sanitarni kordon nekad i danas. Zbornik radova simpozija održanog u povodu 250-te obljetnice Sanitarnog kordona, Zadar od 26. 10. – 28. 10. 1978, 33–66. Zagreb: Interpublic, Zbor lječnika Hrvatske, Zavod za zaštitu zdravlja grada Zagreba, 1978.
Kambič, Marko. Zgodovinski pregled kazenskopravnih odzivov na širjenje nalezljivih bolezni. Slovenske dežele v 19. in začetku 20. stoletja. V: Damjan Korošec, Marko Kambič in Zvonka Zupanič Slavec (ur.). Kazensko pravo in infekcijske bolezni, 154–74. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2023.
Kaser, Karl. Slobodan seljak i vojnik. Povojačenje agrarnog društva u Hrvatsko-slavonskoj Vojnoj krajini (1535–1881), zv. I–II. Zagreb: Naprijed, 1997.
Keber, Katarina. Čas kolere: epidemije kolere na Kranjskem v 19. stoletju. Ljubljana: Založba ZRC, 2007.
Keber, Katarina. Kranjski obrambni mehanizem za zaščito pred prvo epidemijo kolere v Evropi. Kronika 53, št. 3 (2005): 351–64.
Keber, Katarina. Zdravstvene reforme Marije Terezije in Gerarda van Swietna. V: Miha Preinfalk in Boris Golec (ur.). Marija Terezija: med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom, 407–20. Ljubljana: Založba ZRC, 2018.
Kočevar, Vanja. Kužna epidemija leta 1631 na Kranjskem in njena razširjenost ob zgornjem toku reke Reke. Kronika 71, št. 3 (2023): 471–88.
Kršev, Boris N.. Statuta Valachorum – pravna osnova nastanka Vojne granice – Krajine. Civitas 2 (2011): 129–48.
Lensky, Erna. Die josephinische Reform der Seuchengesetzgebung. Sudhoffs Archiv für Geschichte der Medizin und der Naturwissenschaften 40, zv. 1 (1956): 78–88.
Lensky, Erna. Die österreichische Pestfront an der k. k. Militärgrenze. Saeculum 82, zv. 8 (1957): 82–106.
Milković, Kristina in Ivana Funda. The Militar Gränitz Rechten: An 18th-Century Legal Reform of the Military Frontier. Historical contributions – Historische Beiträge 37, št. 55 (2018): 255–82.
Ostojčič, Nikola. Uspostava i funkcija sanitarnog kordona. Radovi Zavoda za znanstvenoistraživački i umjetnički rad u Bjelovaru, št. 16 (2022): 11–27.
Pavličević, Dragutin (ur.). Vojna krajina: povijesni pregled – historiografija – rasprave. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, Centar za povjesne znanosti Sveučilišta u Zagrebu, 1984.
Petrak, Marko in Kristina Milković Šarić. »Wie in unseren Erbländern« – krajiška prava (1745.) u kontekstu centralizacije i modernizacije u Vojnoj krajini. V: Drago Roksandić (ur.). Hrvati i Srbi u habsburškoj monarhiji u 18. stoljeću. Interkulturni aspekti »prosvijećene« modernizacije, 45–56. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, 2014.
Petrić, Hrvoje. Pogranična društva i okoliš. Varaždinski generalat i Križevačka županija u 17. stoljeću. Samobor: Meridijani, 2012.
Roksandić, Drago in Vedran Muić (ur.). Vojna krajina u suvremenoj historiografiji: zbornik radova s međunarodnim sudjelovanjem. Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Centar za komparativnohistorijske i interkulturalne studije, FF Press, 2021.
Roksandić, Drago. Posavska krajina/granica od 1718. do 1739. godine. Ekonomska i ekohistorija 3, št. 3 (2007): 62–82.
Rothenberg, Gunther Erich. Die österreichische Militärgrenze in Kroatien 1522 bis 1881. Wien in München: Herold, 1970.
Rothenberg, Gunther Erich. The Austrian Sanitary Cordon and the Control of the Bubonic Plague: 1710–1871. Journal of the History of Medicine and Allied Sciences 28, št. 1 (1973): 15–23.
Simoniti, Vasko. Doprinos Kranjske financiranju protuturske obrane u 16. stolječu. V: Dragutin Pavličević (ur.). Vojna krajina: povijesni pregled – historiografija – rasprave, 205–13. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, Centar za povjesne znanosti Sveučilišta u Zagrebu, 1984.
Simoniti, Vasko. Turki so v deželi že. Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje: Mohorjeva družba, 1990.
Simoniti, Vasko. Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991.
Steklasa, Ivan. Jurij Lenković. V: Letopis matice slovenske. Ljubljana, 1895, 53–145.
Štih, Peter, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec. Slovenska zgodovina. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2008. Dostopno na: Zgodovina Slovenije – SIstory. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF.
Štrumbl, Žarko. Uskoki na Slovenskem in v Žumberku. Arhivi 14, št. 1-2 (1991): 42–50.
Travner, Vladimir. Kuga na Slovenskem. Ljubljana: Življenje in svet, 1934.
Valentić, Mirko. Bitne odrednice razvoja sanitarnog kordona u Hrvatsko-slavonskoj vojnoj krajini. V: Janko Vodopija (ur.). Sanitarni kordon nekad i danas, Zbornik radova simpozija održanog u povodu 250-te obljetnice Sanitarnog kordona, Zadar od 26. 10. – 28. 10. 1978, 17–26. Zagreb: Interpublic, Zbor lječnika Hrvatske, Zavod za zaštitu zdravlja grada Zagreba, 1978.
Velnić, Vinko J. Organizacijsko i stvarno stanje odbrane od kuge na području mletačke Dalmacije polovinom 18. stoljeća. V: Janko Vodopija (ur.). Sanitarni kordon nekad i danas, Zbornik radova simpozija održanog u povodu 250-te obljetnice Sanitarnog kordona, Zadar od 26. 10. – 28. 10. 1978, 67–72. Zagreb: Interpublic, Zbor lječnika Hrvatske, Zavod za zaštitu zdravlja grada Zagreba, 1978.
Wintersberger, Jakob. Von der Pestordnung zum Epidemiegesetz: Die Entwicklung der Seuchenbekämpfung aus rechtsgeschichtlicher Perspektiv. Diplomarbeit zur Erlangung des akademischen Grades Magister der Rechtswissenschaften im Diplomstudium Rechtswissenschaften. Linz: Johannes Kepler Universität, 2021.
Zajc, Marko. K zgodovini oblikovanja meje v Beli krajini. Kronika 58, št. 3 (2010): 631–46.
Zajc, Marko. Kje se slovensko neha in hrvaško začne: slovensko-hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006.
Zaninović, Joško. Kako je biskup, ban i vranski prior Petar Berislavić pribavio hrvatskoj naslov »predziđe kršćanstva«. Croatica Christiana periodica 18, št. 33, (1994): 109–34.
Zupanič Slavec, Zvonka. Kužne – nalezljive – infekcijske bolezni – zoonoze. V: Damjan Korošec, Marko Kambič in Zvonka Zupanič Slavec (ur.). Kazensko pravo in infekcijske bolezni, 17–19. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2023.
Žanić, Ivo. Simbolični identitet Hrvatske u trokutu raskrižje – predziđe – most. V: Husnija Kamberović (ur.). Historijski mitovi na Balkanu: zbornik radova, 161–202. Sarajevo: Institut za historiju, 2003.
Žepič, Vid. ‘Pandemic Criminal Law’ in Continental European Legal History. Journal on European History of Law 13, št. 2 (2022): 50–63.
Žepič, Vid. Zgodovinski pregled kazenskopravnih odzivov na širjenje nalezljivih bolezni. Kontinentalna Evropa do konca 18. stoletja. V: Damjan Korošec, Marko Kambič in Zvonka Zupanič Slavec (ur.). Kazensko pravo in infekcijske bolezni, 127–54. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2023.
Downloads
Published
Issue
Section
License
Copyright (c) 2024 Marko Kambič
This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.
Authors who publish with this journal agree to the following terms:
- Authors retain copyright and grant the journal right of first publication with the work simultaneously licensed under a Creative Commons Attribution License that allows others to share the work with an acknowledgement of the work's authorship and initial publication in this journal.
- Authors are able to enter into separate, additional contractual arrangements for the non-exclusive distribution of the journal's published version of the work (e.g., post it to an institutional repository or publish it in a book), with an acknowledgement of its initial publication in this journal.
- Authors are permitted and encouraged to post their work online (e.g., in institutional repositories or on their website) prior to and during the submission process, as it can lead to productive exchanges, as well as earlier and greater citation of published work (See The Effect of Open Access).
