"Želimo biti enakopravni in enakovredni državljani". Gregorčev predlog jezikovnega zakona za zaščito nacionalnih manjšin iz leta 1899

Avtorji

  • Janez Cvirn Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Ključne besede:

Avstro-Ogrska, nacionalni problemi, jezikovno vprašanje, Badenijeve jezikovne naredbe, Binkoštni program, Lavoslav Gregorec

Povzetek

Štajerski državnozborski poslanec Lavoslav Gregorec je od začetka svoje poslanske kariere (1887) v državnem zboru večkrat zagovarjal idejo "narodne avtonomije", ki naj bi jo dosegli s sprejemom izvršilnega zakona k členu XIX. državnega temeljnega zakona iz 21. 12. 1867. V državnem zboru je idejo narodne avtonomije podrobneje zagovarjal v govoru 3. maja 1887 in nato 17. aprila 1890. Spet jo je obnovil v času velike "jezikovne razprave" marca in aprila 1898, ki jo je spodbudila Thunova vlada. Svojo idejo je konkretiziral v obliki osnutka "jezikovnega zakona za zašito nacionalnih manjšin", ki ga je državnemu zboru predal 16. decembra 1899. Njegov predlog je eden izmed najzanimivejših poskusov za rešitev jezikovnega in nacionalnega vprašanja v času naraščajočih nacionalnih konfliktov v Avstriji.

Prenosi

Objavljeno

2009-01-01

Številka

Letn. 49 Št. 1 (2009)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).