Mikrofinančni posredniki in kreditiranje podeželja na Kranjskem pred letom 1914: študija primera Okrajne posojilnice Litija
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.01Ključne besede:
mikrofinance, kreditiranje podeželja, hranilnice, kreditne zadruge, Okrajna posojilnica LitijaPovzetek
Študija ponuja nova spoznanja in primerja dve različni vrsti mikrofinančnih posrednikov ter njihovo vlogo in vpliv na ekonomski in finančni položaj podeželskega prebivalstva pred začetkom prve svetovne vojne. Zemljiška odveza v habsburški monarhiji leta 1848 je imela pomemben vpliv na tradicionalno življenje v drugi polovici 19. stoletja. Kmetje so postali posestniki in je vključevanje kmetov v tržno in denarno gospodarstvo ključno pomena. Razvoj mikrofinančnih posrednikov, kot so bile hranilnice in kreditne zadruge, je predstavljal bistveni predpogoj za finančnu implementacijo podeželskega prebivalstva. Prispevek prikazuje razvoj kreditnega poslovanja v podeželskem okolju na primeru Okrajne posojilnice Litija.
Literatura
Archival material
SI AS – Arhiv Republike Slovenije:
SI AS 444 Okrajna posojilnica Litija
SI_ZAL_LJU – Zgodovinski arhiv Ljubljana
SI_ZAL_LJU/0362 Zbirka muzeja denarnih zavodov Slovenije, Ljubljana (1873–1966)
SI_ZAL_LJU/0085 Okrožno sodišče Ljubljana (1852–1982)
Periodicals
“Naznanilo hranilnice in zastavnice.” Slovenski narod, 8 May 1881. Accessed: 15 August 2023.
“Nova posojilnica v Litiji,” Domovina, 25 August 1894. Accessed: 20 August 2023, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JRWENGN.
“Občni zbor kranjske hranilnice.” Slovenec, 30 July 1888. Accessed: 15 August 2023.
Published sources
Statistik der Sparkassen in Österreich für das Jahr 1913 bearbeitet vom Bureau der K. K. Statistischen Zentralkomission, Neue Folge Österrichische Statistik Herausgegeben von der K. K. Statististischen Zentralkommission, 15. Band, 1. Heft. Wien: Der kaiserlich-königlichen Hof- und Staatsdruckerei 1916. Accessed: 29 February 2024, https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=ost&datum=0015&pos=3&size=45
Bleiweis, Janez. Zgodovinske črtice važnejšega delovanja c. k. kmetijske družbe na Kranjskem od pričetka njenega v letu 1767 do konca leta 1867, Ljubljana: C. k. kmetijska družba na Kranjskem, 1867.
Lapajne, Ivan. Slovenski posojilničar. Drugi, poporavljeni in pomnoženi natis »Navoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic, Krško: Založil pisatelj, 1907.
Mohorič, Ivan. “Razvoj kreditnega zadružništva.” Veda. Dvomesečnik za znanost in kulturo 3, no. 1 (1913): 34–58.
Štibler, Miloš. “Trideset let zadružnega dela,” Zadruga 8/9/10 (1913): 199–239. Accessed: 15 December 2023, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVON62FD
Literature
Colvin, Cristopher L. Stuart Henderson and John D. Turner. “The Origins of the (Cooperative) Species: Raiffeisen Banking in the Netherlands, 1898–1909,” European Review of Economic History 4 (2020): 749–782. Accessed: 15 August 2023, DOI: https://doi.org/10.1093/ereh/hez018
Eli, Damjan. Litijsko šolstvo skozi čas. Litija: Osnovna šola, Litija: Osnovna šola, 2000.
Fischer, Jasna and Franc Rozman. “Socialna demokracija in kmetijstvo na Slovenskem 1870-1918”, Prispevki za novejšo zgodovino XXVII, 1 (1997): 5–16.
Glasserman, Paul and Peyton H Young. “Contagion in Financial Networks,” Journal of Economic Literature 3 (2016): 779–781. DOI: 10.1257/jel.20151228
Guinnane, Timothy. “Cooperatives as Information Machines: German Rural Credit Cooperatives, 1883–1914.” The Journal of Economic History, 2 (2002): 368.
Helms, Brigit. Access for all. Building Inclusive Financial Systems, Washington: The International Bank for Reconstruction and Development / The World Bank, 2006.
Henig Miščič, Nataša. “Odnos Kranjske hranilnice do malega kmeta v sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja” in: Lakote in pomanjkanje: slovenski primer, ed. Mojca Šorn, 99–112. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
Kresal, France. Zgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od liberalizma do druge svetovne vojne, edd. Neven Borak, Žarko Lazarević, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998.
Lazarević, Žarko. Delo in zemlja: male študije kmečkega sveta, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2022.
Lazarević, Žarko. Kmečki dolgovi na Slovenskem. Socialno-ekonomski vidiki zadoženosti slovenskih kmetov 1848 – 1948, Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1994.
Lazarevič, Žarko. Plasti prostora in časa: iz gospodarske zgodovine Slovenije prve polovice 20. stoletja, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2009.
Lazarević, Žarko and Jože Prinčič. Zgodovina slovenskega bančništva, Ljubljana: ZBS - Združenje bank Slovenije, 2000.
Lazarević, Žarko, Marta Rendla, and Janja Sedlaček, Zgodovina zadružništva v Sloveniji (1856–1992), Ljubljana: Zadružna zveza, 2023.
Ledgerwood, Joanna. Microfinance handbook. An Institutional and Financial Perspective. Washington, D. C.: The World Bank 1998.
Pammer, Tuncer. “Economic policy during the long 19th century,” in: The Economic History of Central, East and South-East Europe, ed. Matthias Morys, 2–14. Abingdon (Oxon); New York: Routledge, 2021.
Pančur, Andrej. V pričakovanju stabilnega denarnega sistema, Celje: Zgodovinsko društvo, 2003.
Perovšek, Jurij. “Schulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina kot liberalni odgovor na socialno vprašanje v 19. stoletju,” Prispevki za novejšo zgodovino 37, 1 (1997): 17–34.
Seručnik, Miha. “Prebivalstvo, kmetijstvo in vinogradništvo okrajnega glavarstva Litija na začetku 20. stoletja,” in: Iz zgodovine Litije in okolice, ed. Miha Preinfalk, 567–578. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2011.
Seručnik, Miha. “Socialne razmere na kranjskem podeželju v luči gradiva za kmetijsko anketo 17. in 18. Aprila 1884 v Ljubljani,” in: Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 56, 3 (2008): 505–520.
Vodopivec, Peter. O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju, Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Nataša Henig Miščič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).