Vloga šivalnega stroja v socialni in gospodarski zgodovini vsakdanjega življenja v 19. in prvi polovici 20. stoletja
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.15Ključne besede:
šivalni stroj, šivilja, oblačilna obrt, izobraževanje, gospodinjstvo, avstro-ogrska monarhija, Kraljevina SHS/Jugoslavija, podjetje SingerPovzetek
Članek obravnava vlogo šivalnega stroja v ekonomski in socialni zgodovini. Najprej se osredotoča na dolgotrajno razvojno pot, tržne in oglaševalske prijeme, ki so omogočili, da je šivalni stroj našel mesto v vsakdanjem življenju ljudi. Drugi del prispevka se osredotoča na slovensko ozemlje, razvoj izobraževalnega sistema in posledično na razvoj poklica šivilje.
Literatura
Barm, Ava in Susan E. Klepp. »If I Didn’t Have My Sewing Machine …«: Women and Sewing Machine Technology. V: Joan M. Jensen in Sue Davidson (ur.). A Needle, a Bobbin, a Strike, 20–59. Philadelphia: Temple press, 2018. Dostopno na: https://www.jstor.org/stable/j.ctv941x68.6. Pridobljeno 21. 9. 2023.
Burman, Barbara (ur.). The Culture of Sewing: Gender, Consumption and Home Dressmaking. Oxford: 1999.
Cerar, Estera. Šivalni stroj – revolucija v izdelavi oblačil. Šolska kronika, 20(44), št. 3 (2011): 446–63.
Coffin, Judith C. Credit, Consumption and Images of Women's Desires: Selling the Sewing Machine in Late Nineteenth Century France. French Historical Studies, 18/3 (1994): 749–83. Dostopno na: https://www.jstor.org/stable/286691. Pridobljeno 28. 9. 2023.
Davies, Robert D. »Peacefully Working to Conquer the World:« The Singer Manufacturing Company in Foreign Markets, 1854–1889. Bsuness History Review, XLIII, št. 3 (1969): 299–325.
Fischer, Jasna. Družba, gospodarstvo, prebivalstvo: družbena in poklicna struktura prebivalstva na slovenskem ozemlju od druge polovice 19. stoletja do razpada habsburške monarhije. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Godley, Andrew C. »Selling the Sewing Machine Around the World: Singer's International Marketing Strategies, 1850–1920.« Enterprise & Society, 7 (2006): 266–314.
Hojan, Tatjana. Ema Arko, Marija Vehar in Alojzija Kristl Novak – učiteljice na oddelku Ženska obrtna šola na Državni obrtni šoli v Ljubljani. Šolska kronika, 20, št. 3 (2011): 464–72. Dostopno na: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S40PGB6H. Pridobljeno 24. 11. 2023.
Kalc, Aleksej. O vidnosti in nevidnosti ženskega dela. Viri in metodološka vprašanja. V: Nina Vodopivec (ur.). Žensko delo: Delo žensk v zgodovinski perspektivi, 29–37. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.
Kobe-Arzenšek, Katarina. Ponudba šivalnih strojev v oglasih časopisa Slovenski Narod v drugi polovici 19. stoletja (1868–1900). Tekstilec 29, št. 4 (1986): 132.
Kobe-Arzenšek, Katarina. Ponudba šivalnikov v oglasih časopisa Slovenski Narod v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Tekstilec 32, št. 9 (1989): 301–10.
Kobe-Arzenšek, Katarina. Prispevek k zgodovini šivalne naprave v besedi in sliki (drugo nadaljevanje). Tekstilec 35, št. 11¬–12 (1992): 502–16.
Kobe-Arzenšek, Katarina. Prispevek k zgodovini šivalne naprave v besedi in sliki (prvo nadaljevanje). Tekstilec 34, št. 9 (1991): 338–44.
Lazarević, Žarko. Gospodarska dejavnost žensk in gospodarsko zgodovinopisje. V: Nina Vodopivec (ur.). Žensko delo: Delo žensk v zgodovinski perspektivi, 9–18. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.
Lazarević, Žarko. Temeljne razvojne poteze v obrti od srede 19. stoletja do druge svetovne vojne. V: Obrt v našem kraju, 16–28. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1998.
Papastefanaki, Leda. Sewing at Home in Greece, 1870s to 1930s A Global History Perspective. V: Malin Nilson, Indrani Mazumdar in Silke Neunsinger (ur.). Home-Based Work and Home-Based Workers (1800–2021). E-book (PDF): Brill, 2022. Dostopno na: https://www.jstor.org/stable/10.1163/j.ctv29sfvdz.12. Pridobljeno 21. 9. 2023.
Putnam, Tim. The Sewing Machine Comes Home. V: Barbara Burman (ur.) The Culture of Sewing. Gender, Consumption and Home Dressmaking, 269–84. Oxford – New York: Berg, 1999.
Studen, Andrej. Dobra meščanska gospodinja. Ideološki pogledi na žensko delo v dobi meščanstva. V: Nina Vodopivec (ur.). Žensko delo: Delo žensk v zgodovinski perspektivi, 89–102. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.
Vodopivec, Nina. Tu se ne bo nikoli več šivalo: doživljanja izgube dela in propada tovarne. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021.
Žnidaršič-Žagar, Sabina. Ora et labora – in molči ženska!: pregled demografije dežele Kranjske in pridobitnost žensk v desetletjih 1880–1910. Ljubljana: Založba /*cf., 2000.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Nataša Henig Miščič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
