Celje ali Cilli: kultura med nemško okupacijo
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.30Ključne besede:
Celje, kultura, okupacija, Alma Karlin, Gerhard May, Mirko Hribar, Stari pisker, Štajerska domovinska zvezaPovzetek
Prispevek se posveča kulturnemu življenju in njegovim akterjem v Celju med drugo svetovno vojno. Nemški okupator je s ciljem ponemčenja dežele in njenih prebivalcev takoj po svojem prihodu pričel izvajati etnocidne in kulturocidne ukrepe, katerih prva žrtev je bila prav slovenska kultura. Posledično je bila le-ta z institucionalnega vidika povsem uničena in kadrovsko obglavljena, pa tudi od materialne kulture so bili ohranjeni le tisti kulturni spomeniki, ki naj bi dokazovali, da so okupirane dežele, med njimi tudi spodnja Štajerska, nemška kulturna tla oz. so jih ustvarili nemški umetniki. Okupacijska kulturna politika kot sestavni in zelo pomemben del širšega ponemčevalnega propagandnega aparata je zato v veliki meri izhajala prav iz te tradicije oz. njene obnove.
Literatura
Burkhardt, Matthias. Malerin – Partisanin - Mystikerin: Thea Schreiber Gammelin 1906–1988. Rostock: BS, 2010.
Domjan, Alenka. Zavest časa v likovni umetnosti. V: Alenka Domjan (ur.). Trideseta leta na Celjskem: pogledi na vsakdanje in kulturno življenje, 41–100. Celje: Zavod za kulturne prireditve, 1997.
Ferenc, Tone. Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Maribor: Založba Obzorja, 1968.
Ferenc, Tone. Celjski vohun Werner Stiger. Zgodovina za vse 5, št. 1 (1998): 77–92.
Ferenc, Tone. Nemci na Slovenskem med drugo svetovno vojno. V: Dušan Nećak (ur.). »Nemci« na Slovenskem 1941–1955: izsledki projekta, 145–90. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.
Ferenc, Tone. Nemška okupacija Celja in okolice. V: Odsevi preteklosti 4: Iz zgodovine Celja 1941–1945, 5–81. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2004.
Gabrovec Molek, Milica. Pričevanje. V: Bitka kakor življenje dolga. Pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev, 669–72. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1975.
Gammelin Schreiber, Thea. Dvoje življenj – en cilj [neobjavljeno]. Celje: Domoznanski oddelek OKC, 1973.
Germadnik Fugger, Rolanda. Janko Orožen, predsednik muzejskega društva in kurator zbirke. V: Marija Počivavšek (ur.). Orožnov zbornik. 23–30. Celje: Zgodovinsko društvo Celje, 2012.
Hribar, Mirko. Šopek iz mojega dušnega vrta. Medvode: Value, 2022.
Karlin, Alma M.. Moji zgubljeni topoli. Spomini na drugo svetovno vojno. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje; Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Karlin, Alma M.. Daljna ženska. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2020.
Karlin, Alma M.. Dann geh ich in den grünen Wald. Meine Reise zu den Partisanen. Ur. Jerneja Jezernik. Celovec: Drava, 2021.
Kregar, Tone. Almino potovanje med Nemci in Slovenci, od nacizma do komunizma (predgovor). V: Alma M. Karlin. Moji zgubljeni topoli Spomini na drugo svetovno vojno, 11 – 25. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje; Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007.
Kregar, Tone. Vigred se povrne: Druga svetovna vojna na Celjskem. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009.
Kregar, Tone. Almina pot k partizanom. V: Marija Počivavšek (ur.). Almine meje in margine, 72–79. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2009.
Kregar, Tone. Gimnazija pod nemško okupacijo (1941–1945). V: Igor Grdina (ur.). 200 let I. gimnazije v Celju, 94–110. Celje: I. gimnazija, 2010.
Kregar, Tone. »Kultura nas je združevala v slovenstvu«. Oris kulturnega življenja in ustvarjalnosti v Celju med svetovnima vojnama. Studia Historica Slovenica 14, št. 2-3 (2014): 519–34.
May, Gerhard. Cilli. Stadt, Landschaft, Geschichte. Cilli: Verlag des Kulturamtes der Stadt Cilli, 1943.
Marđetko, Aleš. Trdnjava na jugu Tretjega rajha. Celje med okupacijo 1941–1945. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2021.
Mikeln, Miloš. Mesto ob reki. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2008.
Orožen, Božena. Celjska kulturna obzorja v besedi, Alenka Domjan (ur.). Trideseta leta na Celjskem: pogledi na vsakdanje in kulturno življenje, 125–74. Celje: Zavod za kulturne prireditve.
Roš, Fran. Celjski dnevnik. V: Celjski zbornik 1961, 147–65. Celje: Kulturna skupnost, 1961.
Roš, Fran. Celjska kulturna tedna (1938 in 1939). V: Celjski zbornik 1975–76, 5–17. Celje: Kulturna skupnost, 1977.
Savodnik, Bert. Moja vojna proti Nemcem. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2015.
Seidlov zbornik. Celje: Zgodovinsko društvo Celje, 2018.
Terčak, Stane in Milan Ževart (ur.). Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski. Maribor: Založba Obzorja, 1965.
Terčak, Stane. Celjski stari pisker. Ljubljana: Založba Borec, 1976.
Šlibar, Neva. Literarna dela in avtobiografski spisi Alme M. Karlin. Tematiziranje obdobja 1940–1945. V: Marija Počivavšek (ur.). Almine meje in margine, 44–61. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2009.
Šumrada, Janez (ur.). Kapucinski toti in Toti stari pisker: Faksimilirana izdaja. Celje: Muzej revolucije, 1981.
Videčnik, Aleksander. Celje moje mladosti. Celje: Fit media, 2002.
Videčnik, Aleksander. Mohorjeva begunka v Celju. Nazarje: Savinjske novice, 2004.
Zupanc, Branko. Očetove pesmi. Celje: Grafika Gracer, 2017.
Žižek, Aleksander. »Še nikoli nismo bili tako mladi, močni, verni in fanatični, kakor smo danes!«. V: Odsevi preteklosti 4: Iz zgodovine Celja 1941–1945, 83–136. Celje: Muzej novejše zgodovine Celje, 2004.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Tonček Kregar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
