Razglednice kot vir za razumevanje procesa slovenizacije (post)habsburške slovenske Štajerske
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.26Ključne besede:
razglednice, slovenizacija, Štajerska, izobraževanje, Kraljevina Srbov, Hrvatov in SlovencevPovzetek
Po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske si je nova slovenska uprava prizadevala vzpostaviti jezikovno homogeno in popolnoma slovenizirano ozemlje na področjih nekdanje habsburške Štajerske, ki so prišla pod jugoslovansko oblast. Namen tega prispevka je pokazati, da so razglednice lahko uporaben vir za razumevanje procesa postimperialne slovenizacije.
Literatura
Almasy, Karin in Eva Tropper. Štajer-mark: 1890–1920: der gemeinsamen Geschichte auf der Spur: Postkarten der historischen Untersteiermark. Po sledeh skupne preteklosti: razglednice zgodovinske Spodnje Štajerske. Bad Radkersburg: Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark - Pavelhaus = Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, 2018.
Almasy, Karin. Wie aus Marburgern „Slowenen“ und „Deutsche“ wurden: ein Beispiel zur beginnenden nationalen Differenzierung in Zentraleu- ropa zwischen 1848 und 1861. Bad Radkersburg, Graz: Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark - Pavelhaus = Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, 2014.
Bezlaj Krevel, Ljudmila. Slovenska pošta, telegraf in telefon v kraljevini Jugoslaviji. V: Andrej Hozjan (ur.). Pošta na slovenskih tleh, 178–239. Maribor: Pošta Slovenije, 1997.
Biber, Dušan. Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966.
Čakš, Jože in Stane Jagodič (ur.). Kronika Šmarja pri Jelšah: 1236–1996. Šmarje pri Jelšah: Občina, 1996.
Čuček, Filip in Martin Moll (ur.). Duhovniki za rešetkami: poročila škofu o poleti 1914 na Spodnjem Štajerskem aretiranih du- hovnikih = Priester hinter Gittern: die Berichte der im Sommer 1914 in der Untersteiermark verhafteten Geistlichen an ihren Bischof. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije, 2006.
Čuček, Filip. Svoji k svojim: na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletju. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2016.
Cvirn, Janez. Meščanstvo v Celju po razpadu Avstro-Ogrske. V: Marija Počivavšek (ur.). Iz zgodovine Celja, 191–216. Celje: Muzej novejše zgodovine, 1996.
Cvirn, Janez. Nemci na Slovenskem (1848–1941). V: Dušan Nećak (ur.). 'Nemci' na Slovenskem 1941–1955, 99–144. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.
Cvirn, Janez. Trdnjavski trikotnik. Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914). Maribor: Obzorja, 1997.
Deak, John. The Great War and the Forgotten Realm: The Habsburg Monarchy and the First World War. The Journal of Modern History 86, št. 2 (junij 2014): 336–80.
Dolenc, Ervin. Deavstrizacija v politiki, upravi in kulturi v Sloveniji = Entaustrifizierung der Politik, Verwaltung und Kultur in Slowenien. V: Dušan Nećak (ur.). Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju, 81–94, 95–111. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004.
Durjava, Iztok. Slikar Ivan Vavpotič in 'verigar', V: Nataša Urbanc (ur.). Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita in Rapalla, 51–54. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 2000.
Ferenc, Mitja. 'Nemci' na Slovenskem v popisih prebivalstva po drugi svetovni vojni. V: Dušan Nećak (ur.). 'Nemci' na Slovenskem 1941–1955, 317–64. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.
Ferenc, Tone in Bojan Godeša. Slovenci pod nacističnim gospostvom 1941-1945 = Die Slowenen unter der nationalsozialistischen Herrschaft 1941–1945. V: Dušan Nećak (ur.). Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju, 177–218, 219–68. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004.
Gabrič, Aleš (ur.). Slovenski prelom 1918. Ljubljana: Slovenska matica, 2019.
Gabrič, Aleš. Hitra slovenizacija šolskih in kulturnih ustanov. V: Aleš Gabrič (ur.). Slovenski prelom 1918, 141–60. Ljubljana: Slovenska matica, 2019.
Jenuš, Gregor. Maribor ali 'Marburg an der Drau'? : spreminjanje nacionalne identitete mesta v prvi polovici 20. stoletja. Časopis za zgodovino in narodopisje 85 = 50, št. 4 (2014): 35–69.
Judson, Pieter M. Guardians of the Nation: Activists on the Language Frontiers of Imperial Austria. Cambridge, MA, London: Harvard University Press, 2006.
Judson, Pieter M. Nationalist emotion as fin-de-siecle legal defense? : a 1908 trial in Celje/Cilli. Acta Histriae 21, št. 4 (2013): 735–47.
Kamusella, Tomasz. The Normative Isomorphism of Language, Nation and State. V: Marcin Moskalewicz in Wojciech Przybylski (ur.). Understanding Central Europe, 144–50. Abingdon, New York: Routledege, 2017.
Kamusella, Tomasz. The Politics of Language and Nationalism in Modern Central Europe. Basingstoke: Palgrave, 2009.
Moll, Martin. Kein Burgfrieden: der deutsch-slowenische Nationalitätenkonflikt in der Steiermark 1900–1918. Innsbruck: StudienVerlag, 2007.
Nećak, Dušan. Posebnosti obračuna z 'Nemci' na Slovenskem. Prispevki za novejšo zgodovino 53, št. 1 (2013): 109–21.
Oset, Željko. Nadzor premoženja 'tujerodcev' po prvi svetovni vojni na Ptujskem. V: Martin Šteiner (ur.). Ptuj v 20. stoletju, 167–82. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2018.
Prinčič, Jože. Podržavljanje nemške imovine na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni (1945–1955). V: Dušan Nećak (ur.). 'Nemci' na Slovenskem 1941–1955, 254–70. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1998.
Repe, Božo. 'Nemci' na Slovenskem po drugi svetovni vojni. V: Dušan Nećak (ur.). 'Nemci' na Slovenskem 1941–1955, 191–218. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.
Studen, Andrej. 'Odstranjevanje prejšnje zunanjosti in ponemčevalnega stremljenja šolske oblasti' : preustroj šol na Spodnjem Štajerskem v prevratni dobi. V: Aleš Gabrič (ur.). Slovenski prelom 1918, 161–80. Ljubljana: Slovenska matica, 2019.
Šuligoj, Ljubica. Narodnostne razmere na ptujskem območju med obema vojnama. Časopis za zgodovino in narodopisje 61, št. 2 (1991): 231–39.
Suppan, Arnold. Zur Lage der Deutschen in Slowenien zwischen 1918 und 1938. Demographie – Recht – Gesellschaft – Politik. V: Helmut Rumpler in Arnold Suppan (ur.). Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848–1941, 210–24. Wien, München: R. Oldenbourg, 1988.
Urbanc, Mimi in Matej Gabrovec. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77, št. 2 (2005): 25–43.
Vardjan, Miran. Kako so se rojevale prve slovenske znamke – 'verigarji'. V: Nataša Urbanc (ur.). Slovenija od prve svetovne vojne do koroškega plebiscita in Rapalla, 55–78. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 2000.
Žagar, Mateja. Franc Skaza 1838–1892 – šmarski domoljub in mecen. Dostopno na: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/franc-skaza-1838-1892-smarski- domoljub-in-mecen.html. Pridobljeno18. 9. 2023.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Jernej Kosi
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
