Cigan ima črne oči, pri njem so kratke noči

Avtorji

  • Darja Mihelič redna profesorica za zgodovino Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem, znanstvena svetnica Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v pokoju

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.17

Ključne besede:

Romi, cigani, slovensko ljudsko izročilo, Ivan Steklasa, Janez Trdina

Povzetek

Prispevek najprej predstavlja podobo Romov v slovenskem ljudskem, v prvi vrsti pesemskem izročilu. To vsebuje domišljijske opise in prigode, ki pripadnikom romske etnične skupine pripisujejo zloveščo nrav, a tudi neustavljivo, skrivnostno privlačnost, v njem pa je najti še podatke o različnih plateh vsakdanjega življenja Romov. Te sta v 19. stoletju, iz katerega izvira tudi večina pritegnjenega ljudskega slovstva, kot posebno etnično in družbeno skupino preučevala in o njih pisala slovenska razumnika, zgodovinarja Ivan Steklasa in Janez Trdina. Njuna zapažanja se delno ujemajo, delno pa odstopajo od tistih, ki so se izoblikovala med ljudstvom.

Literatura

Andrejić, Ljubomir. Prilog bibliografiji o Ciganima. Glasnik etnografskog muzeja u Beogradu 33 (1970): 209–70.

Bajda, Barbara. Cigani v slovenski literature. Diplomsko delo. Ljubljana, 2006.

Brizani-Traja, Imer. Le ostanite, Romi gredo!. Celovec: Mohorjeva, 2000.

Đorđević, Tihomir. Ciganske pripovetke i naše narodne pesme. Naš narodni život 8 (1933): 2–17.

Esih, Tina. Podoba Romov v izbranih pripovednih delih Janeza Trdine in Ivana Cankarja = The deciption of gypsies in the selected narrative works written by Janez Trdina and Ivan Cankar. Diplomsko delo. Maribor, 2014.

Glogovič, Stanka. Slovenci o Romih. Stereotipi in predsodki o Romih/Ciganih v drugi polovici 19. stoletja in v začetku 20. stoletja. Diplomsko delo. Ljubljana, 2002.

Grellmann, Heinrich Moritz Gottlieb. Die Zigeuner. Ein historischer Versuch ueber die Lebensart und Verfassung Sitten und Schicksahle dieses Volks in Europa nebst ihrem Ursprunge. Dessau, Leipzig, 1783.

Groome, Francis Hindes. Gypsy Folk Tales. London: Horst and Blackett, 1899.

Hermann, Anton (ur.). Ethnologische Mitteilungen aus Ungarn. Illustrierte Monatsschrift für die Völkerkunde Ungarns und der damit in ethnographischen Beziehungen stehenden Länder, IV. (1895).

Jezernik, Božidar (ur). Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi. Narativne podobe Ciganov/Romov. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2006.

Kledzik, Emilia. La literaturaki Řomengi bući ande Poljska angla thaj pala lengo bêsljarimos pe zor. RomArchive. Dostopno na: https://www.romarchive.eu/rom/literature/literature-countries-and-regions/literatur-in-polen/. Pridobljeno 16. 1. 2024.

Kocbek, Fran (ur.). Pregovori, prilike in reki. Ljubljana: Anton Trstenjak, 1887.

Kopernicki, Izydor. Textes tsiganes, contes et poesies. Teksty cygańskie 2. Kraków: Polska Akademia Umiejętności, 1930.

Kropej, Monika. Pravljica in stvarnost. Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1995.

Kumer, Zmaga. Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. Ljubljana: Založba ZRC, 1996.

Kunej, Rebeka in Anja Serec Hodžar. »Jaz bi rad cigajnar bil …«. Podoba Ciganov v slovenskem ljudskem pripovedništvu in pesništvu. V: Božidar Jezernik (ur.). Zakaj pri nas žive Cigani in ne Romi: narativne podobe Ciganov/Romov, 67–100. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, 2006.

Livijen, Jože. Vragovedke. Ciganske pravljice. Murska Sobota: Franc-Franc, 2012.

Mihelič, Darja. Cigani v slovenskem ljudskem izročilu. Glasnik ZRS Koper 10, št. 6 (2005): 38–40.

Mlakar, Anja. Skrivnostni tujec in demonski sovražnik. Drugi in drugost v slovenski slovstveni folklori. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019.

Paspates, Alexandros Georgios. Études sur les Tschingianés. Constantinople: A. Koroméla, 1870.

Pott, August Friedrich. Die Zigeuner in Europa und Asien. Ethnographisch-linguistische Untersuchung, vornehmlich ihrer Herkunft und Sprache, nach gedruckten und ungedruckten Quellen. 1. Einleitung und Grammatik. Halle: Heynemann [u.a.], 1844.

Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1: A–H. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970.

Slovenske ljudske pesmi 1. Ur. Zmaga Kumer idr. Ljubljana: Slovenska matica, 1970.

Slovenske ljudske pesmi 2. Ur. Zmaga Kumer idr. Ljubljana: Delo, 1981

Slovenske ljudske pesmi 3. Ur. Marko Terseglav idr. Ljubljana: »Jože Moškrič«, 1992.

Slovenske ljudske pesmi 4. Ur. Marjetka Golež idr. Ljubljana: »Jože Moškrič«, 1998.

Slovenske ljudske pesmi 5. Ur. Marjetka Golež Kaučič idr. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007.

Slovenski narod, 12, št. 139, 20. 6. 1879.

Steklasa, Ivan. Cigani (Narodopisna črtica. Spisal J. Steklasa). Slovenske večernice za pouk in kratek čas 44 (1890): 68–89.

Studen, Andrej. Neprilagojeni in nevarni cigani. Izsek iz zgodovine kontaminacije, gnusa in prezira v 18. in 19. stoletju. Acta Histriae 23, št. 1 (2015): 97–112.

Studen, Andrej. Neprilagojeni in nevarni. Podoba in status Ciganov v preteklosti. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2015.

Studen, Andrej. Pijane zverine. O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva. Celje: Zgodovinsko društvo, 2009.

Studen, Andrej. Zlo pijančevanja in hudodelstvo. Glasnik ZRS Koper 10, št. 6 (2005): 70–73.

Studen, Andrej. Zlo pijančevanja in hudodelstvo. K moralni zgodovini hudičeve nadloge – žganjepivcev in kriminalcev – v 19. stoletju. Acta Histriae 15, št. 1 (2007): 115–26.

Šašelj, Ivan. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I., II. Rudolfovo: Katoliško tiskarsko društvo v Ljubljani, 1906, 1909.

Šašelj, Ivan. Slovenski pregovori in reki, Etnolog 17 (1944): 102–07.

Štabi, Snežana in Kramberger, Igor (ur.). Podobe prednikov. Zapiski Janeza Trdine iz obdobja 1870–1879 [27 zvezkov rokopisa v 3 knjigah]. Ljubljana: Univerzitetna konferenca ZSMS, Knjižnica revolucionarne teorije, 1987.

Štrekelj, Karel (ur). Slovenske narodne pesmi I. Ljubljana: Slovenska matica, 1895–1898.

Štrekelj, Karel (ur). Slovenske narodne pesmi II. Ljubljana: Slovenska matica, 1900–1903.

Štrekelj, Karel (ur). Slovenske narodne pesmi III. Ljubljana: Slovenska matica, 1904–1907.

Štrekelj, Karel (ur). Slovenske narodne pesmi IV. Ljubljana: Slovenska matica, 1908–1923.

Štrukelj, Pavla. Obrt in drugi viri za preživljanje pri Ciganih v Sloveniji. Slovenski etnograf, 21–22 (1968–1969): 73–100.

Štrukelj, Pavla. Romi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980.

Štrukelj, Pavla. Tisočletne podobe nemirnih nomadov. Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji. Ljubljana: Družina, 2004.

Trdina, Janez, Zbrano delo 6–11. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1954–1958.

Tristo narodnih. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980.

Uhlik, Rade (ur.). Ciganske priče. Sarajevo: Džepna knjiga, 1957 [Ciganske pravljice. Prev. Niko Kuret]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1959.

Vambery, Hermann. Die Zigeuner in der Türkei. Globus. Illustrierte Zeitschrift für Länder- und Völkerkunde 18 (1870): 279–81.

Vižintin, Marijanca Ajša. Slovenske romske pravljice. Otrok in knjiga 39, št. 83 (2012): 145–57. Dostopno na: dLib.si. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-06DGCXV4. Pridobljeno 16. 1. 2024.

Wlisocki, Heinrich v. Märchen und Sagen der Transsylvanischen Zigeuner. Berlin: Nicolaische Verlags-buchhandlung R. Stricker, 1886.

Zupanc, Lojze. Belokrajinske pripovedke. Ljubljana: Učiteljske tiskarne, 1932.

Zupanc, Lojze. Sto belokranjskih. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965.

Zupanc, Lojze. Svirel povodnega moža in druge belokrajinske pripovedke. Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1944.

Zupanc, Lojze. Velikan Nenasit: belokrajinske pripovedke. Ljubljana: Murenček, 1944.

Zupanc, Lojze. Zaklad na Kučarju. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1956.

Naslovnica PNZ64_1

Prenosi

Objavljeno

2024-05-08

Številka

Letn. 64 Št. 1 (2024): Zbornik Andreja Studna

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2024 Darja Mihelič

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).