Habsburški mejni kordon proti Osmanskemu cesarstvu kot branik zdravja in njegove kazenskopravne osnove

Marko Kambič

doi:10.51663/pnz.64.1.03

Avtorji

Marko Kambič Pravna fakulteta UL

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.03

Ključne besede:

Vojna krajina, sanitarni kordon, kuga, kontumac, ogrožanje javnega zdravja, kazensko pravo

Povzetek

Z namenom odvračanja osmanskih vpadov so Habsburžani v 16. stoletju začeli izgrajevati obrambni pas, imenovan Vojna krajina. Območje je bilo načrtno militarizirano in skupaj s civilnim prebivalstvom postavljeno pod polno vojaško upravo. S postopnim zmanjševanjem osmanske nevarnosti od konca 17. stoletja dalje je Vojna krajina izgubljala vojaško-obrambni pomen. Ker je z jugovzhodne strani grozila huda nevarnost nalezljivih bolezni, v prvi vrsti kuge, je oblast vojaško ureditev na meji izkoristila za boj proti epidemijam. Vojaškemu kordonu je dodelila naloge stalnega sanitarnega kordona. Nadgradila je obstoječo infrastrukturo in zdravstveni režim prilagodila strogemu hierarhičnemu sistemu vojaške uprave. Vladarji so poleg norm, ki so urejale ustroj kordona in varnostne ukrepe na meji, izdajali tudi kazenske predpise, ki naj bi učinkovali preventivno in s tem dodatno zaščitili javno zdravje. Prispevek najprej predstavi genezo kordona, nato pa analizira relevantno ureditev v kazenskih zakonikih iz 18. in 19. stoletja ter ovrednoti njen učinek.

Literatura

Balàzs, Péter in Kristie L. Foley. The Austrian success of controlling plague in the 18th century: maritime quarantine methods applicated to continental circumstances. Kaleidoscope history 1, št. 1 (2010): 73–89.

Baş, Göksel. Ottoman serhad organization in the Balkans (1450s to early 1500s). Partial Fulfillment of the Requirements for the Degree of Master of Arts. Ankara: Bilkent University, 2017.

Borisov, Peter V.. Dr. Gregorij Karbonarij (Oglar, Voglar) de Wiesenegg (1651–1717) – zdravnik in diplomat. Zgodovinski časopis 51, št. 2 (1997): 187–204.

Borisov, Peter. Od ranocelništva do začetkov znanstvene kirurgije na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977.

Bratož, Urška. Bledolična vsiljivka z vzhoda: kolera v severozahodni Istri (1830–1890). Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales ZRS Koper, 2017.

Bratož, Urška. Zamejevanje epidemij kuge v pristaniških mestih severnega Jadrana: primerjava med beneško Istro in Avstrijskim primorjem v 18. stoletju. Povijesni prilozi 32, št. 45 (2013): 313–31.

Buczynski, Alexander. Kuga, kontumaci i karantena: epidemiološke mjere u Vojnoj krajini u 18. i 19. stoljeću. Narodna umjetnost 58, št. 1 (2021): 191–208.

Buczynski, Alexander. Pa to su samo Hrvati! Građa za povijest kantonske reorganizacije Vojne krajine 1787. godine. Zagreb: Hrvatski institut za povijest, 2011.

Čubrilović, Vasa (ur.). Vojne Krajine u Jugoslovenskim zemljama u novom veku do Karlovačkog mira 1699: Zbornik radova sa naučnog skupa održanog 24. i 25. aprila 1986. Beograd: Srpska Akademija Nauka i Umetnosti, 1989.

Dimić, Žarko. Veliki bečki rat i Karlovački mir: 1683–1699. Beograd: VERZALpress, 1999.

Gestrin, Ferdo. Gospodarstvo na slovenskem in Vojna krajina. Zgodovinski časopis 40, št. 4 (1986): 413–21.

Golec, Boris. Kužne epidemije na Dolenjskem med izročilom in stvarnostjo. Kronika 70, izredna št. (2022): 41–78.

Grmek, Mirko Dražen. Sanitarni kordon Vojne krajine. V: Medicinska enciklopedija, knjiga V, 457–58. Zagreb: Leksikografski zavod FNRJ, 1961.

Hiersche, Alexander, Kerstin Eibl in Birgit Holzinger. Handbuch des Epidemierechts unter besonderer Berücksichtigung der Regelungen betreffend COVID-19.Wien: MANZ'sche Verlags- und Universitätsbuchhandlung GmbH, 2020.

Holjevac, Željko. Hrvatsko-slavonska Vojna krajina. V: Željko Holjevac in Nenad Moačanin. Hrvatska povijest u ranome novom vijeku. Zv. 2, 6–104. Zagreb: Leykam International, 2007.

Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2021. Dostopno na: http://www.enciklopedija.hr/Natuknica.aspx?ID=65199.

Jelić, Roman in Ivan Zorić. Dalmatinsko-bosanski sanitarni kordon. V: Janko Vodopija (ur.). Sanitarni kordon nekad i danas. Zbornik radova simpozija održanog u povodu 250-te obljetnice Sanitarnog kordona, Zadar od 26. 10. – 28. 10. 1978, 33–66. Zagreb: Interpublic, Zbor lječnika Hrvatske, Zavod za zaštitu zdravlja grada Zagreba, 1978.

Kambič, Marko. Zgodovinski pregled kazenskopravnih odzivov na širjenje nalezljivih bolezni. Slovenske dežele v 19. in začetku 20. stoletja. V: Damjan Korošec, Marko Kambič in Zvonka Zupanič Slavec (ur.). Kazensko pravo in infekcijske bolezni, 154–74. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2023.

Kaser, Karl. Slobodan seljak i vojnik. Povojačenje agrarnog društva u Hrvatsko-slavonskoj Vojnoj krajini (1535–1881), zv. I–II. Zagreb: Naprijed, 1997.

Keber, Katarina. Čas kolere: epidemije kolere na Kranjskem v 19. stoletju. Ljubljana: Založba ZRC, 2007.

Keber, Katarina. Kranjski obrambni mehanizem za zaščito pred prvo epidemijo kolere v Evropi. Kronika 53, št. 3 (2005): 351–64.

Keber, Katarina. Zdravstvene reforme Marije Terezije in Gerarda van Swietna. V: Miha Preinfalk in Boris Golec (ur.). Marija Terezija: med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom, 407–20. Ljubljana: Založba ZRC, 2018.

Kočevar, Vanja. Kužna epidemija leta 1631 na Kranjskem in njena razširjenost ob zgornjem toku reke Reke. Kronika 71, št. 3 (2023): 471–88.

Kršev, Boris N.. Statuta Valachorum – pravna osnova nastanka Vojne granice – Krajine. Civitas 2 (2011): 129–48.

Lensky, Erna. Die josephinische Reform der Seuchengesetzgebung. Sudhoffs Archiv für Geschichte der Medizin und der Naturwissenschaften 40, zv. 1 (1956): 78–88.

Lensky, Erna. Die österreichische Pestfront an der k. k. Militärgrenze. Saeculum 82, zv. 8 (1957): 82–106.

Milković, Kristina in Ivana Funda. The Militar Gränitz Rechten: An 18th-Century Legal Reform of the Military Frontier. Historical contributions – Historische Beiträge 37, št. 55 (2018): 255–82.

Ostojčič, Nikola. Uspostava i funkcija sanitarnog kordona. Radovi Zavoda za znanstvenoistraživački i umjetnički rad u Bjelovaru, št. 16 (2022): 11–27.

Pavličević, Dragutin (ur.). Vojna krajina: povijesni pregled – historiografija – rasprave. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, Centar za povjesne znanosti Sveučilišta u Zagrebu, 1984.

Petrak, Marko in Kristina Milković Šarić. »Wie in unseren Erbländern« – krajiška prava (1745.) u kontekstu centralizacije i modernizacije u Vojnoj krajini. V: Drago Roksandić (ur.). Hrvati i Srbi u habsburškoj monarhiji u 18. stoljeću. Interkulturni aspekti »prosvijećene« modernizacije, 45–56. Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, 2014.

Petrić, Hrvoje. Pogranična društva i okoliš. Varaždinski generalat i Križevačka županija u 17. stoljeću. Samobor: Meridijani, 2012.

Roksandić, Drago in Vedran Muić (ur.). Vojna krajina u suvremenoj historiografiji: zbornik radova s međunarodnim sudjelovanjem. Zagreb: Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Centar za komparativnohistorijske i interkulturalne studije, FF Press, 2021.

Roksandić, Drago. Posavska krajina/granica od 1718. do 1739. godine. Ekonomska i ekohistorija 3, št. 3 (2007): 62–82.

Rothenberg, Gunther Erich. Die österreichische Militärgrenze in Kroatien 1522 bis 1881. Wien in München: Herold, 1970.

Rothenberg, Gunther Erich. The Austrian Sanitary Cordon and the Control of the Bubonic Plague: 1710–1871. Journal of the History of Medicine and Allied Sciences 28, št. 1 (1973): 15–23.

Simoniti, Vasko. Doprinos Kranjske financiranju protuturske obrane u 16. stolječu. V: Dragutin Pavličević (ur.). Vojna krajina: povijesni pregled – historiografija – rasprave, 205–13. Zagreb: Sveučilišna naklada Liber, Centar za povjesne znanosti Sveučilišta u Zagrebu, 1984.

Simoniti, Vasko. Turki so v deželi že. Turški vpadi na slovensko ozemlje v 15. in 16. stoletju. Celje: Mohorjeva družba, 1990.

Simoniti, Vasko. Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991.

Steklasa, Ivan. Jurij Lenković. V: Letopis matice slovenske. Ljubljana, 1895, 53–145.

Štih, Peter, Vasko Simoniti in Peter Vodopivec. Slovenska zgodovina. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2008. Dostopno na: Zgodovina Slovenije – SIstory. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF.

Štrumbl, Žarko. Uskoki na Slovenskem in v Žumberku. Arhivi 14, št. 1-2 (1991): 42–50.

Travner, Vladimir. Kuga na Slovenskem. Ljubljana: Življenje in svet, 1934.

Valentić, Mirko. Bitne odrednice razvoja sanitarnog kordona u Hrvatsko-slavonskoj vojnoj krajini. V: Janko Vodopija (ur.). Sanitarni kordon nekad i danas, Zbornik radova simpozija održanog u povodu 250-te obljetnice Sanitarnog kordona, Zadar od 26. 10. – 28. 10. 1978, 17–26. Zagreb: Interpublic, Zbor lječnika Hrvatske, Zavod za zaštitu zdravlja grada Zagreba, 1978.

Velnić, Vinko J. Organizacijsko i stvarno stanje odbrane od kuge na području mletačke Dalmacije polovinom 18. stoljeća. V: Janko Vodopija (ur.). Sanitarni kordon nekad i danas, Zbornik radova simpozija održanog u povodu 250-te obljetnice Sanitarnog kordona, Zadar od 26. 10. – 28. 10. 1978, 67–72. Zagreb: Interpublic, Zbor lječnika Hrvatske, Zavod za zaštitu zdravlja grada Zagreba, 1978.

Wintersberger, Jakob. Von der Pestordnung zum Epidemiegesetz: Die Entwicklung der Seuchenbekämpfung aus rechtsgeschichtlicher Perspektiv. Diplomarbeit zur Erlangung des akademischen Grades Magister der Rechtswissenschaften im Diplomstudium Rechtswissenschaften. Linz: Johannes Kepler Universität, 2021.

Zajc, Marko. K zgodovini oblikovanja meje v Beli krajini. Kronika 58, št. 3 (2010): 631–46.

Zajc, Marko. Kje se slovensko neha in hrvaško začne: slovensko-hrvaška meja v 19. in na začetku 20. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2006.

Zaninović, Joško. Kako je biskup, ban i vranski prior Petar Berislavić pribavio hrvatskoj naslov »predziđe kršćanstva«. Croatica Christiana periodica 18, št. 33, (1994): 109–34.

Zupanič Slavec, Zvonka. Kužne – nalezljive – infekcijske bolezni – zoonoze. V: Damjan Korošec, Marko Kambič in Zvonka Zupanič Slavec (ur.). Kazensko pravo in infekcijske bolezni, 17–19. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2023.

Žanić, Ivo. Simbolični identitet Hrvatske u trokutu raskrižje – predziđe – most. V: Husnija Kamberović (ur.). Historijski mitovi na Balkanu: zbornik radova, 161–202. Sarajevo: Institut za historiju, 2003.

Žepič, Vid. ‘Pandemic Criminal Law’ in Continental European Legal History. Journal on European History of Law 13, št. 2 (2022): 50–63.

Žepič, Vid. Zgodovinski pregled kazenskopravnih odzivov na širjenje nalezljivih bolezni. Kontinentalna Evropa do konca 18. stoletja. V: Damjan Korošec, Marko Kambič in Zvonka Zupanič Slavec (ur.). Kazensko pravo in infekcijske bolezni, 127–54. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2023.