Ivan Dečko in njegov zadnji deželnozborski mandat

Avtorji

  • Filip Čuček Inštitut za novejšo zgodovino / Institute of Contemporary History

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.62.3.02

Ključne besede:

Štajerska, Avstro-Ogrska, Celje, Gradec, politična zgodovina, Ivan Dečko

Povzetek

Avtor v prispevku analizira deželnozborske nastope spodnještajerskega poslanca Ivana Dečka v njegovem zadnjem mandatu (1902-1907). Kljub temu, da slovenski strani (na deželno- in državnozborski ravni) ni uspelo zmagati v mestu (najbližje zmagi so bili leta 1901), so celjski Nemci z vse večjim strahom spremljali slovenski nacionalni prodor. A mestni očetje se nikakor niso želeli ukloniti slovenskim zahtevam po gimnaziji znotraj mestnega teritorija. Dečko je medtem očitno »pozabil« na sklep slovenske politike, češ da tozadevno ne bo pristala na nikakršen kompromis, in samovoljno ponudil za gradnjo slovenske gimnazije del svoje posesti za mestnim »obzidjem« v Gaberjih. Njegova poteza se je pri ideološki delitvi pokazala za več kot odličen pripomoček konservativcev za napad nanj, posredno pa na liberalno strujo v Celju, kar je ne nazadnje vodilo v definitivni konec spodnještajerskega slogaštva.

 

 

Biografija avtorja

  • Filip Čuček, Inštitut za novejšo zgodovino / Institute of Contemporary History

Literatura

Literatura

Časopisje

- Domovina, 1905.
- Slovenski gospodar, 1897, 1900, 1902-07.

Literatura

- Bister, Feliks J. Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju : življenje in delo : 1872-1918 (Ljubljana; Slovenska matica, 1992).
- Cvirn, Janez. »Celjsko gimnazijsko vprašanje (1893–1895).« Kronika 45, št. 1-2 (1997): 102-11.
- Cvirn, Janez. »Celje – izginjajoči nemški otok na Spodnjem Štajerskem.« V: Darko Friš in Franc Rozman, ur., Od Maribora do Trsta, 58-62. Maribor: Pedagoška fakulteta, 1998.
- Cvirn, Janez. Trdnjavski trikotnik. Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861–1914) (Maribor: Obzorja, 1997).
- Goropevšek, Branko. »Celjsko gimnazijsko vprašanje 1895-1914.« Kronika 45, št. 1-2 (1997): 112-24.
- Goropevšek, Branko. Štajerski Slovenci, kaj hočemo? (Celje: Zgodovinsko društvo, 2005).
- Marko-Stöckl, Edith.»Der steiermärkische Landtag«, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, Band VII/2, 1683–1718. Wien: Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaften, 2000.
- Melik, Vasilij, Volitve na Slovenskem (Ljubljana: Slovenska matica, 1965).
- Rozman, Franc. »Anton Korošec – urednik Slovenskega gospodarja.« Časopis za zgodovino in narodopisje 42, št. 2-3 (2006): 161-71.
- Rozman, Franc. »Politično življenje Nemcev v Mariboru.« V: Darko Friš in Franc Rozman, ur., Od Maribora do Trsta, 51-56. Maribor: Pedagoška fakulteta, 1998.
- Schmid, Julia. Kampf um das Deutschtum. Radikaler Nationalismus in Österreich und dem Deutschen Reich 1890–1914 (Frankfurt, New York: Campus Verlag, 2009).
- Stavbar, Vlasta. Politično delovanje dr. Vekoslava Kukovca do leta 1918. Doktorska disertacija (Fram, 2011).
- Strmšek, P. Celjski študent. Šolski spomini ob 25-letnici mature. Celje: Konzorcij bivših celjskih dijakov, 1937.
- Studen, Andrej. »Žalosten konec slovenskega rodoljuba.« Časopis za zgodovino in narodopisje 46, št. 1 (2010): 29-37.

Tiskani viri

- Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Steierm. Landtages. IX. Landtags-Periode:
I. Session, 1., 14., 21., 23., 24., 26., 31. Sitzung, 1903.
II. Session, 6., 7., 11., 12., 13., 22., 23., 25., 28., 34., 37. Sitzung, 1904/05.
III. Session, 1., 17., 20., 21., 22., 23., 24. Sitzung, 1905.

Prenosi

Objavljeno

2022-11-02

Številka

Letn. 62 Št. 3 (2022)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).