“Temporary” Work in Germany

Yugoslavia’s Attitude Towards Economic Migrants

Authors

  • Jelka Piškurić Study Centre for National Reconciliation

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.61.1.06

Keywords:

socialism, economic migrants, Yugoslavia, Slovenia, Federal Republic of Germany

Abstract

The following contribution outlines Yugoslavia’s attitude towards economic migrants during socialism and its changes over the years. As of the mid-1950s, economic migrations started increasing persistently, only to culminate at the beginning of the 1970s. The Federal Republic of Germany was the most popular destination for these emigrants. On the one hand, economic migrations were a sign that the socialist Yugoslavia was opening its borders, while on the other hand, they pointed at the structural shortcomings of its economy. Yugoslavia’s attitude towards economic migrants was different from the other categories of emigrants. Even though these people were not seen as hostile to the socialist regime, the state monitored them carefully, as it was concerned that they might come under the influence of the political emigration or change their political views abroad. During the 1960s, as the numbers of emigrants kept increasing, the initially unfavourable opinion about economic migrations gradually changed. The state started underlining the welfare of its workers abroad while it simultaneously wished to supervise the migration flows. In this regard, however, it soon encountered organisational difficulties. Yugoslavia always thought of the economic migrations as merely temporary, although many emigrants would never return.

References

Božič, Tone. »Široko odprte meje.« V: Slovenski izseljenski koledar 1965, 25–27. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1965.

Brunnbauer, Ulf. »Yugoslav Gastarbeiter and the Ambivalence of Socialism: Framing Out-Migration as a Social Critique.« Journal of Migration History 5, št. 3 (2019): 413–37. https://doi.org/10.1163/23519924-00503001.

Čepič, Zdenko. »Demografske in socialne spremembe.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992, 1. del, ur. Zdenko Čepič et al., 1127–39. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.

Drnovšek, Marjan. Izseljevanje, »rakrana« slovenskega naroda: od misijonarja Friderika Barage do migracijske politike države Slovenije. Ljubljana: Založba Nova revija, 2010.

Drnovšek, Marjan, ur. »Odnos Slovencev do izseljencev, nekoč in danes: Okrogla miza, Ljubljana, 4. junij 2002.« Dve domovini, št. 16 (2002): 109–40.

Drnovšek, Marjan. »Pregled ‚začasno zaposlenih v tujini‘.« V: Slovenska kronika XX. stoletja, 1941–1995, ur. Marjan Drnovšek in Drago Bajt, 319. Ljubljana: Nova revija, 1997.

Franjić, Lidija. »Politika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije do zdomstva.« Dve domovini, št. 21 (2005): 185–206.

Mihajlovic, Steven. »Yugoslav Gastarbeiter: The Guest Who Stayed for Dinner.« Northwestern Journal of International Law and Business 8, št. 1 (1987): 181–96.

Molnar, Christopher A. »Imagining Yugoslavs: Migration and the Cold War in Postwar West Germany.« Central European History 47, št. 1 (2014): 138–69. https://doi.org/10.1017/S000893891400065X.

Nećak, Dušan. Hallsteinova doktrina in Jugoslavija: Tito med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.

Piškurić, Jelka. »Bili nekoč so lepi časi«. Vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializma. Ljubljana: Založba Inštituta za novejšo zgodovino, Študijski center za narodno spravo, 2019.

Prinčič, Jože. »Gospodarska reforma.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992, 1. del, ur. Zdenko Čepič et al., 1045–48. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.

Rendla, Marta. »Socializem in migracije (začasno na tuje?).« V: Migracije: zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov, ur. Tomaž Mikelj, 59–77. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Komisija za delo zgodovinskih krožkov, 2017.

Repe, Božo. »‘Tihotapijo vse, razen ptičjega mleka‘, Vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in način življenja v Sloveniji po drugi svetovni vojni.« Zgodovina za vse 5, št. 2 (1998): 90–96.

Slavec, Ingrid, Slovenci v Mannheimu. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja, 1982.

Steklačič, Gregor. »Slovensko izseljenstvo in zdomstvo v Nemčiji.« Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, 2009.

Svetek, Lev. »Nekaj praktičnih nasvetov našim delavcem, zaposlenim v tujini.« V: Slovenski izseljenski koledar 1967, 61, 62. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1967.

Šetinc, Franc. »Jugoslovani na delu v tujini.« V: Slovenski izseljenski koledar 1969, 32–35. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1969.

Štumberger, Saška. »Slovenski selitveni tokovi v Nemčijo in spreminjanje vloge slovenščine.« Dve domovini, št. 22 (2005): 95–114.

Štrubelj, Zvone. Temna in zamolčana stran slovenskega izseljenstva v Nemčiji: Socialna delavka Doroteja Oblak v pogovoru dr. Zvonetom Štrubljem. Stuttgart: Slovenska župnija sv. Cirila in Metoda, 2012.

Zupančič, Jernej. »Slovensko izseljenstvo v Evropi po drugi svetovni vojni.« V: Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice, gl. ur. Milica Trebše - Štolfa, 291–99. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 2001.

Published

2021-03-26

Issue

Section

Articles