Na »začasnem« delu v Nemčiji
Odnos Jugoslavije do ekonomskih izseljencev
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.61.1.06Ključne besede:
socializem, ekonomski izseljenci, Jugoslavija, Slovenija, Zvezna republika NemčijaPovzetek
Prispevek oriše odnos Jugoslavije do ekonomskih izseljencev v času socializma in njegove spremembe skozi desetletja. Ekonomsko izseljevanje se je vztrajno povečevalo od sredine petdesetih let 20. stoletja in vrhunec doseglo v začetku sedemdesetih let, Zvezna republika Nemčija pa je bila za izseljence najbolj priljubljena destinacija. Po eni strani je bilo ekonomsko izseljevanje znak odpiranja socialistične Jugoslavije, po drugi pa je kazalo na strukturne pomanjkljivosti njenega gospodarstva. Odnos Jugoslavije do ekonomskih izseljencev je bil drugačen kot do drugih kategorij izseljencev. Čeprav jih ni štela za sovražne socialistični ureditvi, jih je budno spremljala, saj je videla možnost, da zapadejo pod vpliv politične emigracije ali v tujini spremenijo politični nazor. Začetno odklonilno mnenje do ekonomskega izseljevanja se je v šestdesetih letih z naraščanjem števila izseljencev spremenilo. Država je začela izpostavljati skrb za delavce v tujini, hkrati pa je želela čim bolj nadzorovati migracijske tokove, a se je pri tem soočala z organizacijskimi težavami. Ekonomske selitve je vedno štela le za začasne, čeprav se mnogi niso vračali.
Literatura
Božič, Tone. »Široko odprte meje.« V: Slovenski izseljenski koledar 1965, 25–27. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1965.
Brunnbauer, Ulf. »Yugoslav Gastarbeiter and the Ambivalence of Socialism: Framing Out-Migration as a Social Critique.« Journal of Migration History 5, št. 3 (2019): 413–37. https://doi.org/10.1163/23519924-00503001.
Čepič, Zdenko. »Demografske in socialne spremembe.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992, 1. del, ur. Zdenko Čepič et al., 1127–39. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Drnovšek, Marjan. Izseljevanje, »rakrana« slovenskega naroda: od misijonarja Friderika Barage do migracijske politike države Slovenije. Ljubljana: Založba Nova revija, 2010.
Drnovšek, Marjan, ur. »Odnos Slovencev do izseljencev, nekoč in danes: Okrogla miza, Ljubljana, 4. junij 2002.« Dve domovini, št. 16 (2002): 109–40.
Drnovšek, Marjan. »Pregled ‚začasno zaposlenih v tujini‘.« V: Slovenska kronika XX. stoletja, 1941–1995, ur. Marjan Drnovšek in Drago Bajt, 319. Ljubljana: Nova revija, 1997.
Franjić, Lidija. »Politika Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije do zdomstva.« Dve domovini, št. 21 (2005): 185–206.
Mihajlovic, Steven. »Yugoslav Gastarbeiter: The Guest Who Stayed for Dinner.« Northwestern Journal of International Law and Business 8, št. 1 (1987): 181–96.
Molnar, Christopher A. »Imagining Yugoslavs: Migration and the Cold War in Postwar West Germany.« Central European History 47, št. 1 (2014): 138–69. https://doi.org/10.1017/S000893891400065X.
Nećak, Dušan. Hallsteinova doktrina in Jugoslavija: Tito med Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2002.
Piškurić, Jelka. »Bili nekoč so lepi časi«. Vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializma. Ljubljana: Založba Inštituta za novejšo zgodovino, Študijski center za narodno spravo, 2019.
Prinčič, Jože. »Gospodarska reforma.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije, 1848–1992, 1. del, ur. Zdenko Čepič et al., 1045–48. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Rendla, Marta. »Socializem in migracije (začasno na tuje?).« V: Migracije: zbornik strokovnih prispevkov za mentorje zgodovinskih krožkov, ur. Tomaž Mikelj, 59–77. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, Komisija za delo zgodovinskih krožkov, 2017.
Repe, Božo. »‘Tihotapijo vse, razen ptičjega mleka‘, Vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in način življenja v Sloveniji po drugi svetovni vojni.« Zgodovina za vse 5, št. 2 (1998): 90–96.
Slavec, Ingrid, Slovenci v Mannheimu. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja, 1982.
Steklačič, Gregor. »Slovensko izseljenstvo in zdomstvo v Nemčiji.« Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, 2009.
Svetek, Lev. »Nekaj praktičnih nasvetov našim delavcem, zaposlenim v tujini.« V: Slovenski izseljenski koledar 1967, 61, 62. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1967.
Šetinc, Franc. »Jugoslovani na delu v tujini.« V: Slovenski izseljenski koledar 1969, 32–35. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 1969.
Štumberger, Saška. »Slovenski selitveni tokovi v Nemčijo in spreminjanje vloge slovenščine.« Dve domovini, št. 22 (2005): 95–114.
Štrubelj, Zvone. Temna in zamolčana stran slovenskega izseljenstva v Nemčiji: Socialna delavka Doroteja Oblak v pogovoru dr. Zvonetom Štrubljem. Stuttgart: Slovenska župnija sv. Cirila in Metoda, 2012.
Zupančič, Jernej. »Slovensko izseljenstvo v Evropi po drugi svetovni vojni.« V: Slovensko izseljenstvo: Zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice, gl. ur. Milica Trebše - Štolfa, 291–99. Ljubljana: Slovenska izseljenska matica, 2001.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
