O odnosih med italijanskimi in slovenskimi socialisti v Julijski krajini (1888-1917)

Avtorji

  • Elio Apih

Ključne besede:

Avstro-Ogrska, Trst, nacionalno vprašanje, Delavska zveza, socialisti, Julijska krajina, Italijani, Slovenci

Povzetek

Vse do razpada Avstro-Ogrske je bilo delovanje delavskih strank v Trstu povezano z nacionalnim vprašanjem. Delavska zveza, kot prva legalna organizacija socialistov v Julijski krajini, je delovala v treh sekcijah: italijanski, slovenski in nemški. Osrednje vprašanje je bilo sodelovanje med slovenskim in italijanskim delavstvom. Medtem, ko so Italijani smatrali, da je narodna zavest samo kulturna vrednota, so Slovenci videli v njej tudi faktor svoje socialne osvoboditve. Kljub težavam, pa je to sodelovanje obstajalo ves čas, četudi so ga obremenjevale določene razlike med kvalificiranimi italijanskimi in nekvalificiranimi slovenskimi delavci in pojavi birokratizma ter iredentizma pri delu italijanskega vodstva. Pittoni in Tuma sta si mnogo prizadevala, da bi odpravila omenjene slabosti, žal pa nista pritegnila v boj za socialno osvoboditev tudi nacionalne ideje. Zato se je socialistično gibanje v Julijski krajini soočilo s porazi 1918. leta.

Prenosi

Objavljeno

1977-01-01

Številka

Letn. 17 Št. 1-2 (1977)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).