Civilne žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja na Primorskem (10. junij 1940 - februar 1946)

Avtorji

  • Tadeja Tominšek Čehulić

Ključne besede:

2. svetovna vojna, Primorska, fašizem, osvobodilno gibanje, civilne žrtve, nasilje, revolucionarno nasilje

Povzetek

Struktura in število žrtev druge svetovne vojne sta trenutno najbolje raziskana za Primorsko, saj je upoštevano vse obstočele arhivsko gradivo, dostopno v Sloveniji. Prispevek je namenjen razmišljanju o procesih, ki so vplivali na število civilnih žrtev vojne (5121), ki pomenijo skoraj tretjinski delež vseh žrtev in o tistih, ki so vplivali na število civilnih žrtev, ki so jih povzročile partizanske formacije (432). Fašizem, primorski protifašizem in odnos Slovencev do sodelovanja z ltalijani so zaviralno vplivali na razvoj domače kolaboracije, vplivali pa so tudi na razvoj partizanstva, ki se je po zlomu Italije izoblikovalo v najmočnejse politično gibanje v pokrajini. Bilo je pod vodstvom komunistov, ki so prepoznali pomen Primorske, zato so tam vzpostavili zmernejši odnos do svojih nasprotnikov. Vse .to se je odrazilo na manjšem stevilu žrtev "medslovenskega" konflikta v primerjavi s tistimi slovenskimi pokrajinami, kjer je bilo partizanstvo dobro organizirano in bolj aktivno.

Prenosi

Objavljeno

2007-01-01

Številka

Letn. 47 Št. 2 (2007)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).