Kulturna zakonodaja v Sloveniji v času jugoslovanskega klasičnega parlamentarizma 1918-1929
Ključne besede:
Kraljevina SHS, kulturna zakonodaja, kulturaPovzetek
Zakonska ureditev kulturnih dejavnosti dvajsetih let v Sloveniji in celotni »Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev« je bila, tako kot v večini drugih področij, zmedena, neenotna in nedorečena. Razen redkih izjem so na področju kulturnega delovanja veljali zakoni prejšnjih držav na tem prostoru, v Sloveniji staroavstrijski in so se s poudarjeno centralizirajočim urejanjem iz Beograda mešali s staro srbsko zakonodajo. Pri tem je prihajalo do dvoumnosti in očitnih zakonskih nasprotij, kar je omogočalo brezzakonje ter samovoljo nižjih upravnih oblasti, političnih strank in posameznikov.
Prenosi
Objavljeno
1992-01-01
Številka
Rubrika
Razprave
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
