»Kaj ima za opraviti z nami?« – Ponovno vrednotenje ruske revolucije v Nemčiji
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.58.1.01Povzetek
Avtor predstavlja pregled razstav in novejših publikacij v Nemčiji, posvečenih stoti obletnici oktobrske revolucije leta 1917. Po stoletju raziskovanja sta veličastnost in herojstvo iz časov rojstva "velike socialistične oktobrske revolucije" že povsem zbledela. Z demistifikacijo se je tako imenovana "svetovna revolucija" premaknila v okvir ruske zgodovine. Vendar ta nacionalizacija revolucije marginalizira globalne posledice Rdečega oktobra, zlasti kadar se boljševiški prevzem oblasti razlaga preprosto kot uspešno prizadevanje za preoblikovanje anarhije v organizirani režim terorja, ki ga je izvajala odločna in požrtvovalna avantgarda. Medtem ko totalitarni pristop zanemarja socialne korenine revolucije, novejše kulturne študije poudarjajo naključne dejavnike in degradirajo revolucionarno vstajo kot eskalacijo državljanske vojne na kontaminiranih "območjih nasilja". Avtor v drugem delu tega prispevka pusti za sabo vse takšne celovite razlage in velike načrte ter opozori na dolgotrajne strukturne spremembe, ki jih je ruska revolucija povzročila v povojni Evropi. Svoje argumente osredotoči na tri ravni – najprej na politične institucije, nato na gospodarski in družbeni red, nazadnje pa na demografske spremembe.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
