Vzpon tiska kot "četrte sile"

Mediji, politika in javnost v obdobju množičnih komunikacij

Avtorji

  • Andreas Schulz Univerza Johann Wolfgang Goethe, Frankfurt am Main, Nemčija

Ključne besede:

tisk, časopisje, javno mnenje, demokracija, liberalizem

Povzetek

Avtor predstavlja vlogo tiska kot četrte sile oziroma veje oblasti, za zakonodajno, izvršilno, sodno, njegov pomen in vzpon od prve polovice 19. stoletja do kubanske krize v začetku šestdesetih let tega stoletja. Predstavlja nastanek "komunikacijske družbe", ki je temeljlila na hitrem in enakomernem širjenju novic, za kar je bila dana možnost tako iz tehnoloških razlogov (razvoj tiskarske tehnike) kot tudi političnih, namreč svobodni razvoj tiska in tiskarstva zlasti v obdobju liberalizma v drugi polovici 19. stoletja. Vzpon tiska je bil rezultat boja proti državnim oblastem v 19. stoletju. Svoboda tiska je postala sinonim za politično svobodo. Poleg tega pa so se časopisi zaradi razvoja tehnologije pocenili in postali množični. Šlo je za medijsko in komunikacijsko revolucijo v zadnji četrtini 19. stoletja. Časopisi so postali "mnenjske tovarne" in sredstvo politike za "vodenje ljudskega mnenja in ljudske volje". Avtor opozarja, da so medijske revolucije druge polovice 19. stoletja in tridesetih let 20. stoletja pokazale, da moramo zgodovino medijev jemati v prvi vrsti kot del politične zgodovine.

Prenosi

Objavljeno

1999-01-01

Številka

Letn. 39 Št. 2 (1999)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).