Ameriški Slovenci in leto 1941
Ključne besede:
Ameriški Slovenci, izseljenstvo, 2. svetovna vojna, ZDA, izolacionizem, tiskPovzetek
Pod vtisom napada na Poljsko in začetka 2. svetovne vojne so ameriški Slovenci leto 1941 pričakali v strahu pred vojnimi grozotami, ki so grozile "stari domovini". Nihali so med upanjem, da bo Jugoslaviji uspelo ohraniti nevtralnost in da se bo uspela izogniti pristopu k silam Osi na eni in bolj realnimi pričakovanji na drugi strani, da bo Jugoslavija pristopila k silam Osi, ali pa jo bo uničil njihov vojaški stroj. Na osnovi tiska vseh nazorskih usmeritev, ki so ga izdajali v ZDA Slovenci, prikazuje avtor kako je večina ameriških Slovencev sprejelo vojno in razkosanje "stare domovine" kot osebno tragedijo, bilo pa je tudi nekaj takšnih, ki so sprejeli razpad Jugoslavije z navdušenjem. Ameriški Slovenci so kmalu po napadu na Jugoslavijo pričeli z organiziranjem pomoči trpečim rojakom; ustanovili so Jugoslovanski pomožni odbor-slovensko sekcijo in Pomožno akcijo slovenskih župnij. Po napadu in okupaciji Jugoslavije so ameriški Slovenci za razliko od trpečih rojakov živeli še naprej svobodno, a pod vedno večjim pritiskom grozeča vojne nevarnosti. V vojaško kolesje so se vključili tudi ameriški Slovenci, ki so kot naturalizirani državljani potrdili lojalnost svoji "novi domovini". Sredi leta 1941 se je že nekaj tisoč slovenskih priseljencev urilo pod ameriško zastavo. Japonski napad na Pearl Harbor 7. decembra 1941 je potegnil ZDA v vojno vihro, s tem pa so tudi ameriški Slovenci postali aktivni udeleženci 2. svetovne vojne.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).