Duhovno politični položaj liberalnih in katoliških političnih sil pred drugo svetovno vojno

Avtorji

  • Janko Prunk akulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5

Ključne besede:

ideologija, politika, liberalizem, katolicizem, fašizem, nacizem, komunizem

Povzetek

Avtor analizira položaj liberalnih in zmerno konservativnih (to je krščansko socialnih) političnih sil v svetu med obema vojnama, ko so bile soočene s tremi agresivnimi totalitarističnimi režimi: fašističnim, nacističnim in boljševiškim. Liberalne in zmerno konservativne politične sile so bile v soočanju s totalitarnimi sistemi od začetka pojava le-teh v podrejenem položaju in na umiku. Liberalni politični sistem je po 1. svetovni vojni v boju proti totalitarizmom zapadel v krizo in ni znal oz. ni mogel poiskati zaveznika niti na levici pri socialistih niti na desnici v zmerno konservativnih strankah. Te so večinoma odklanjale vse liberalno in socialistično ter kazale več razumevanja za fašizem. Liberalizem je rešila Velika Britanija in ZDA (F.D. Roosevelt). Znani katoliki so šele med 2. svetovno vojno našli pot v protifašistično koalicijo.

Prenosi

Objavljeno

2001-01-01

Številka

Letn. 41 Št. 2 (2001): Slovenci in leto 1941: Znanstveni posvet Šestdeset let od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem Ljubljana, 11.-12. april 2001

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).