Mnenja zavezniških oficirjev o bojni usposobljenosti partizanske vojske

Avtorji

  • Tomaž Teropšič Posavski muzej Brežice

Ključne besede:

druga svetovna vojna, Jugoslavija, Slovenija, Štajerska, partizanska vojska, zavezniki, zavezniški oficirji, gverilsko vojskovanje, pehotno orožje

Povzetek

Na podlagi arhivskih virov (The National Archives and Records Administration v Washingtonu, Arhiva Republike Slovenije in Posavskega muzeja Brežice) in literature, predvsem spominske, prikazuje avtor bojno usposobljenost partizanske vojske, kot so jo videli zavezniški oficirji. Ti so partizansko vojsko ocenili kot dobro organizirano in zelo mobilno, s tehniko gverilskega vojskovanja, ki so jo izpopolnili. Pravilno so ocenili sistem dvopoveljevanja (vojaški poveljnik in politični komisar) in pohvalili usposobljenost poveljniškega kadra. Pri tem so višji poveljniški kader ocenili precej bolje kot nižjega. Se posebej so pohvalili minerje, ki so zelo učinkovito uporabljali samostojno izdelana eksplozivna sredstva. V primerjavi z zavezniškimi enotami so bile partizanske enote precej slabše oborožene in opremljene. Večino oborožitve in opreme so odvzele sovražniku v boju.

Prenosi

Objavljeno

2009-01-01

Številka

Letn. 49 Št. 2 (2009)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).