Politična tranzicija in vprašanje vrednostnih sistemov pri Slovencih po letu 1990

Avtorji

  • Blaž Babič Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Slovenija, vrednote, vrednostni sistemi, tranzicija, družbene norme, kriza vrednot, družbena kriza

Povzetek

Razprava obravnava vprašanje sprememb vrednostnih sistemov pri Slovencih v času politične, gospodarske in družbene tranzicije po letu 1990. Avtor najprej opredeli vrednote kot verovanja in prepričanja, ki so tesno povezana s čustvi in ki posameznikom služijo kot kriteriji za izbiranje in ocenjevanje dejanj, dogodkov, politike, ljudi, institucij in njihovo uvrščanje med dobre ali slabe, med zakonite ali nezakonite, med vredne ali nevredne zaupanja. Največ pozornosti namenja vprašanju trenutne družbene krize v Sloveniji in zavrne mnenje, da je vzrok za omenjeno krizo v spremembi vrednostnih sistemov pri Slovencih oziroma v krizi vrednot. Ugotavlja, da se vrednostni sistemi pri Slovencih po letu 1990 niso bistveno spremenili, saj rezultati Mednarodne raziskave vrednot, Evropske raziskave vrednot in Svetovne raziskave vrednot, ki so v letih 1992, 1995, 1999 in 2005 potekale v okviru projekta Slovensko javno mnenje, niso pokazali bistvenih premikov med pomembnostjo, ki jo posamezniki znotraj svojega vrednostnega sistema, pripisujejo določenim vrednotam.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Številka

Letn. 51 Št. 1 (2011)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).