Idejnopolitični spori v Slovenski matici od konca 19. stoletja do prve svetovne vojne

Avtorji

  • Željko Oset Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

Slovenija, kultura, Slovenska matica, kulturni boj, politizacija kulturnih društev

Povzetek

Članek analizira napeto dogajanje v vodilni slovenski kulturni organizaciji, Slovenski matici, od začetka močnejših svetovnonazorskih trenj konec devetdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Matica je delovala kot društvo, katerega namen je izdajanje slovenskih znanstvenih in poljudnoznanstvenih knjig. Društvo je aktivno sodelovalo pri perečih kulturnih problemih (od standardizacije slovenskega jezika in oblikovanja slovenske znanstvene terminologije do prizadevanja za slovenske srednje šole in za ustanovitev slovenskega vseučilišča). S svojim delovanjem je bila močno vpeta v družbeno okolje. Spremembe le-tega so močno odmevale in se odražale v Slovenski matici, predvsem po razpadu politične sloge ter postopnem ločevanju duhov. Argumente so zamenjala svetovnonazorsko ter politično zaznamovana stališča. Posebej je bilo to izrazito ob tiskanju Štrekljevih Narodnih pesmi in proslavi 400. obletnice rojstva Primoža Trubarja.

Prenosi

Objavljeno

2009-01-01

Številka

Letn. 49 Št. 1 (2009)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).