Vprašanja idejnega, političnega, socialnega, narodnega in kulturnega sobivanja v misli in praksi slovenskih marksistov od konca 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne

Avtorji

  • Vida Deželak Barič Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg 1, SI-1000 Ljubljana

Ključne besede:

Slovenija, Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, Komunistična partija Jugoslavije, Komunistična partija Slovenija, demokracija, revolucija

Povzetek

Prispevek obravnava opredelitve in neposredno dejavnost v okviru marksističnega idejnopolitičnega tabora od sredine devetdesetih let 19. stoletja, ko je bila ustanovljena Jugoslovanska socialnodemokratska stranka, ter v obdobju prve Jugoslavije, ko so marksisti delovali razdeljeni na reformno in revolucionarno smer. Razčlenjuje njihov družbeno ekonomski koncept, ki je bil utemeljen predvsem na interesih delavskega razreda in posledično na pojmovanju in udejanjanju demokracije. Dalje razbira njihove poglede in praktično dejavnost v odnosu do katoliškega in liberalnega ter tudi znotraj raznoterega marksističnega tabora, pojasnjuje poglede na interese naroda kot celote ter na koncepte kulturnega razvoja v soočenju z ostalimi idejnopolitičnimi usmeritvami na Slovenskem.

Prenosi

Objavljeno

2011-01-01

Številka

Letn. 51 Št. 1 (2011)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).