Srečanje dr. Antona Korošca in ing. Dragotina Gustinčiča novembra 1918 v Ženevi

Avtorji

  • Jurij Perovšek Inštitut za novejšo zgodovino

Ključne besede:

Kraljevina SHS, politična zgodovina, železničarji, stavke, demokracija, delavsko gibanje, komunisti

Povzetek

O jugoslovanski državni združitvi 1. decembra 1918 in političnem ter državnopravnem procesu, ki je po koncu prve svetovne vojne vodil k njej, je bilo v slovenskem in (nekdanjem) jugoslovanskem zgodovinopisju objavljeno precej tehtnih obravnav. Ključne značilnosti oblikovanja prve jugoslovanske države so dobro
poznane, zato je gotovo dobrodošlo, če se ponudi priložnost dodatno osvetliti posamezne vidike iz jugoslovanskega združitvenega procesa leta 1918. Eno od njih je tudi dejstvo, da je med bivanjem v Švici, kjer je od 6. do 9. novembra 1918 v Ženevi potekala konferenca o jugoslovanski združitvi, predsednik Narodnega
Vijeća Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu (Narodno Vijeće), vrhovnega organa oblasti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS), dr. Anton Korošec, zagovarjal združitev v novo državo na enakopravni podlagi, to je na podlagi načela narodnosti in pravice narodov do samoodločbe.

Prenosi

Objavljeno

2010-01-01

Številka

Letn. 50 Št. 1 (2010)

Rubrika

Historična dokumentacija

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).