Leni Riefenstahl v službi Tretjem rajhu

Avtorji

  • Nataša Hönig Inštitut za novejšo zgodovino / Institute of Contemporary History

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.56.2.08

Ključne besede:

film, analiza, nacionalsocializem, propaganda, Leni Riefenstahl

Povzetek

Riefenstahlova je bila Hitlerjeva osebna režiserka, njeni štirije dokumentarno-propagandni filmi pa so bili posenti po Hitlerjevih navodilih, za potrebe nacistične stranke. Članek vsebuje teoretično podlago, na katero se opira praktični del oz. analiza filmov omenjenih filmov. Zajeto je obdobje med leti 1933 in 1938, obdobje v katerem je Riefenstahlova ustvarjala za nacistični režim. Minister za propagando, Joseph Goebbels, je te filme zelo spretno uporabil v svoji propagandni strategiji. V propagandno-ideološkem in političnem smislu je najpomembnejši Triumf volje, ideologija arijske rase pa je najbolj izražena v Olympii.Film je definiran kot zgodovinski vir in prikazana je njegova uporabna vrednost.

Literatura

Bach, Steven. Leni Riefenstahl. Neizprosna moč slik. Ljubljana: Modrijan, 2013.

Benson, Michael. “Zgodovina/Umetnostna zgodovina/Filmska zgodovina. 'Black Square on Red Square' kot zgodovinski dogodek, umetniška akcija in filmska scena. ”V: Kako pisati zgodovino filma oziroma zgodovino umetnosti. Mednarodni kolokvij filmske teorije in kritike, ur. Simon Popek in Andrej Šparoh. Ljubljana: Slovenska kinoteka in Revija Ekran, 2000.

Gomery, Douglas in Robert C. Allen. ”Predmet raziskovanja filmske zgodovine.“ V: Kako pisati zgodovino filma oziroma zgodovino umetnosti. Mednarodni kolokvij filmske teorije in kritike, ur. Simon Popek in Andrej Šparoh. Ljubljana: Slovenska kinoteka in Revija Ekran, 2000.

Grote, Stefanie. “Objekt Mensch. Körper als Ikon und Ideologem in den cineastischen Werken Leni Riefenstahls. Ästhetisierter Despotismus oder die Reziprozität von Auftragskunst und Politik im Dritten Reich.” Doktorska disertacija, Kulturwissenschaftlichen Fakultät der Europa-Universität Viadrina Frankfurt, 2004.

Mosse, George. The image of man. The Creation of Modern Maculinity. Oxford: University Press 1998.

Omon, Žak in Mišel Mari. Analiza film(ov)a. Beograd: Clio, 2007.

Popek, Simon in Andrej Šparoh, ur. Kako pisati zgodovino filma oziroma zgodovino umetnosti. Mednarodni kolokvij filmske teorije in kritike. Ljubljana: Slovenska kinoteka in Revija Ekran, 2000.

Ričardi, Mario. Vek italijanskog filma. Beograd: Clio, 2008.

Riefenstahl, Leni. Five lives. Fünf Leben. Cinq vies, ur. Angelika Taschen. Köln: Taschen, 2000.

Spotts, Frederic. Hitler and the Power of Aesthetics. New York: 2003.

Šato, Dominik. Film i filozofija. Beograd: Clio, 2011.

Thamer, Hans-Urlich. Nacionalsocializem. Ljubljana: Modrijan, 2009.

Welch, David. Propaganda and the German Cinema 1933–1945. London: IB Tauris, 2001.

Prenosi

Objavljeno

2016-11-09

Številka

Letn. 56 Št. 2 (2016)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).