Ruska emigracija kot zunanjepolitični dejavnik jugoslovansko-sovjetskih odnosov med obema svetovnima vojnama
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.61.1.03Ključne besede:
bela emigracija, diplomatski odnosi, zunanja politika, monarhija, komunizem, tajni agenti, obveščevalna službaPovzetek
Prispevek obravnava v zgodovinopisju pomanjkljivo obravnavane jugoslovansko-sovjetske odnose v obdobju med obema svetovnima vojnama v oziru na rusko emigracijo, ki je bivala na jugoslovanskem ozemlju. Med letoma 1918 in 1940 diplomatski odnosi med Jugoslavijo (do leta 1929 Kraljevino SHS) in Sovjetsko zvezo niso bili formalno-pravno vzpostavljeni. Kljub temu so obstajali različni politični stiki, ki so temeljili na medsebojnem strahu pred rušenjem državne ureditve in so se izražali predvsem v dvojnosti obravnavanja ruskih emigrantov s strani jugoslovanskih oblasti: po eni strani so uživali vso podporo, po drugi pa so bili zaradi strahu pred sovjetskimi tajnimi agenti pod nenehnim nadzorom. Šele naraščanje nacistične grožnje je Jugoslavijo prisililo v omilitev protikomunistične politike in vzpostavitev diplomatskih odnosov s Sovjetsko zvezo, kar je vplivalo tudi na njen odnos do ruskih emigrantov. V prispevku bo na podlagi arhivskih in časopisnih virov preučeno, kakšno vlogo je imela ruska emigracija v jugoslovansko-sovjetskih odnosih v obdobju med obema vojnama.
Literatura
Clissold, Stephen. Yugoslavia and the Soviet Union 1939–1973: a documentary survey. London: Oxford University Press, 1975.
Jovanović, Nadežda. »Beogradska javnost prema Sovjetskom savezu 1934–1941. Godine.« Međunarodni naučni simpozijum 'Jugoslavija i Rusija', 129–49. Beograd, 1989.
Klopčič, France. »Komunistična stranka v Sloveniji po obznani.« Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 1, št. 3 (1960): 63–65.
Koncilija, Žiga. Politično sodstvo. Sodni procesi na Slovenskem v dveh Jugoslavijah. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2016.
Nećak, Dušan in Božo Repe. Oris sodobne obče zgodovine. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2003.
Perovšek, Jurij. »Odpoklic Wranglovcev iz obmejne službe in njegov odmev na Slovenskem leta 1922.« Monitor ISH, št. XVII/1 (2015): 7–20. https://doi.org/10.33700/1580-7118.17.1(2015).
Russett, Bruce in Harvey Starr. Svetovna politika. Izbira možnosti. Ljubljana: Založba Fakultete za družbene vede, Zbirka mednarodni odnosi, 1996.
Timofeev, Aleksej, Goran Miloradović in Aleksandar Životić. Srbija-Rusija, Jugoslavija-SSSR: povodom 180 godina diplomatskih odnosa : katalog izložbe = Сербия-Россия, Югославия-СССР: к 180-летию дипломатических отношеный: каталог выставки. Beograd: Arhiv Srbije, Arhiv Jugoslavije = Архив Сербии, Архив Югославии, 2018.
Vinaver, Vuk. »Pašić, radikali i pitanje uspostavljanja jugoslovensko-sovjetskih diplomatskih odnosa (1919 – 1926).« Pregled. Sarajevo, 1967.
Životić, Aleksandar. »Jedno svedočanstvo o potpisivanju jugoslovensko-sovjetskog pakta 5./6. aprila 1941.« Arhiv, časopis Arhiva Jugoslavije, št. 1-2 (2010): 122–33.
Životić, Aleksandar. Jugoslovensko-sovjetski odnosi 1939–1941. godine. Beograd: Filip Višnjić, 2016.
Бочарова, Зоя. Российское зарубежье 1920-1930-х гг. как феномен отечественной истории. Учебное пособие. Москва: АИРО-ХХI, 2011.
Вишњаков, Јарослав. »Руска револуција 1917. и формирање Југославије.« Крај великог рата - пут ка новој Европи. Зборник радова, 225–34. Београд: Институт за стратегијска истраживања, Министарство одбране, 2020.
Животич, Александар. »Покушај успостављања дипломатских односа између Југославије и Совјетског Савеза (1923–1927)«. Русија / СССР и државност Србије / Југославије: = Россия/СССР и государственность Сербии, 299–323. Београд: Историјски институт, Москва: Институт славяноведения Российской академии наук, 2018.
Животич, Александар. Югославско-советские отношения. 1939—1941. Москва: Политическая энциклопедия, 2019.
Йованович, Мирослав. »Россия в изгнании. Границы, масштабы и основные проблемы исследования.« Русская эмиграция в Югославии, 27–45. Москва: Издательство Индик, 1996.
Йованович, Мирослав. Русская эмиграция на Балканах, 1920–1940. Москва: Библиотека - фонд "Русское зарубежье"; Русский путь, 2005.
Лобачёва, Юлия. »Югославия в системе международных отношений в 1920–1930-е годы (Историографический обзор).« Славяне и Россия (2017): 389–409.
Петровић, Драган. Краљевина СХС и Совјетска Русија (СССР): 1918–1929. Београд: Институт за међународну политику и економију, 2018.
Поповић, Никола. Србија и царска Русија. Београд: Службени лист СРЈ, 1994.
Романенко, Сергей. Между «пролетарским интернационализмом» и «славянским братством». Российско-югославские отношения в контексте этнополитических конфликтов в Средней Европе (начало 20 века — 1991 год). Москва: Новое литературное обозрение, 2011.
Романенко, Сергей. Югославия, Россия и "славянская идея": Вторая половина XIX - начало XXI века. Москва: Институт права и публичной политики, 2002.
Тимофеев, Алексей. »Дипломатия по-русски, дипломатия по-сербски. Первые представители СССР в Белграде, первые представители Югославии в Москве.« Международные отношения, Вестник МГИМО Университета, № 2(5), 2009: 17–31.
Тимофеев, Алексей. »Сталинские эмиссары в Королевстве Югославии.« Imagines mundi: Альманах исследований всеобщей истории XVI – XX вв. Том 6, št. 1 (2008): 93–106.
Юнгблюд, В. Т., Т. А. Воробьёва, А. В. Сбоев. А. А. Калинин, А. А. Костин, И. В. Смольняк in А. В. Чучкалов. Встречными курсами: политика СССР и США на Балканах, Ближнем и Среднем Востоке в 1939—1947 гг. Киров: Вятский государственный гуманитарный университет, 2014.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
