Begunska izkušnja prebivalstva Banjške planote v letih 1917 in 1918
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.60.2.02Ključne besede:
begunstvo, soška fronta, prva svetovna vojna, Banjška planotaPovzetek
Prispevek na podlagi časopisnih in arhivskih virov obravnava begunsko izkušnjo civilnega prebivalstva Banjške planote v letu 1917 in 1918. Kljub večmesečnemu obstreljevanju območja, ki se je pričelo kmalu po italijanski napovedi vojne Avstro-Ogrski maja 1915, in desetim italijanskim ofenzivam, je civilno prebivalstvo vztrajalo na svojih domovih ter sobivalo z avstro-ogrsko vojsko neposredno ob obrambnih položajih ali v bližnjem zaledju. Do sprememb je prišlo ob enajsti ofenzivi, ko je italijanski vojski uspelo zasesti zahodni del planote, s tem pa je bilo civilno prebivalstvo prisiljeno v umik. Begunstvo, ki je trajalo v večini primerov le dobrega pol leta, je večina preživela na Cerkljanskem in Idrijskem, del pa tudi v osrednji in jugovzhodni Kranjski, zaznamovano pa je bilo s hudim pomanjkanjem in prilagajanjem v novem okolju, ki v veliki primerih ni bilo pripravljeno na prihod več tisoč oseb, večinoma žensk, otrok in starejših.
Literatura
Arhivski viri
ACAG, Archivio Arcidiocesi di Gorizia:
ACAG, Serie Arhivescovi, Sottoserie Sedej.
PANG, Pokrajinski arhiv Nova Gorica:
SI PANG 26, Občina Avče.
Časopisni viri
Domovina, 1918.
Naprej, 1917.
Slovenec, 1916–1918.
Slovenski narod, 1917.
Učiteljski tovariš, 1917.
Literatura
Devetak, Robert. »Avče med prvo svetovno vojno: izkušnje civilnega prebivalstva.« V: Zahodna Banjška planota skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote: krajevne skupnosti Kal nad Kanalom, Levpa, Avče, ur. Danila Zuljan Kumar in Mojca Perkon Kofol, 181–211. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales ZRS, 2018.
Devetak, Robert. »"Razkropljeni smo v širni svet, naš sled je vroča solza in bolest..." Izkušnja prve svetovne vojne civilnega prebivalstva iz sodnega okraja Kanal.« Goriški letnik: zbornik Goriškega muzeja, št. 37/38 (2015): 323–38.
Fortunat Černilogar, Damijana. »Materialne ostaline soške fronte na Tolminskem.« Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 42, št. 1 (1994): 59–63.
Galić, Lovro in Branko Marušič. Tolminsko mostišče I. Tolmin: Tolminski muzej, 2005.
Gatrell, Peter in Philippe Nivet. »Refugees and Exiles.« V: The Cambridge History of the First World War. Vol. 3, Civil Society, ur. Jay Winter, 186–215. Cambridge in New York: Cambridge University Press, 2014.
Guštin, Damijan. »Soška fronta in njeno slovensko zaledje.« V: Velika vojna in Slovenci: 1914–1918, ur. Peter Vodopivec in Katja Kleindienst, 62–74. Ljubljana: Slovenska matica, 2005.
Kosi, Jernej. »Evakuacija, beg in namestitev goriško-gradiškega civilnega prebivalstva v avstrijskem zaledju po odprtju Soške fronte: med brezhibno pripravljenimi načrti in njihovo kaotično izvedbo.« V: Begunci: slovenski begunci s soške fronte: zbornik, ur. Ines Beguš in Marko Klavora, 18–29. Nova Gorica: Goriški muzej Kromberk, 2016.
Lee Downs, Laura. »War Work.« V: The Cambridge History of the First World War. Vol. 3, Civil Society, ur. Jay Winter, 72–95. Cambridge in New York: Cambridge University Press, 2014.
Magajne, Milojka. »O beguncih na Idrijskem in Cerkljanskem med prvo svetovno vojno.« V: Na obrobju pekla: Idrijsko in Cerkljansko 1914–1919: katalog razstave, ur. Ivana Leskovec in Miha Kosmač, 107–20. Idrija: Mestni muzej, 2018.
Podbersič, Renato. »Begunci z vzhoda in Godoviška kronika.« Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 52, št. 3 (2004): 379–90.
Prinčič, Vili. Pregnani: prva svetovna vojna: pričevanja goriških beguncev. Trst: Založba Devin, 1996.
Rajšp, Vincenc, ur.. Soška fronta 1915–1917: kultura spominjanja. Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.
Sedmak, Drago. »Kanal in Kanalci med 1. svetovno vojno.« V: Kanal ob Soči v dnevniku občinskega tajnika Antona Bajta, ur. Sedmak, Drago, 97–112. Nova Gorica: Goriški muzej; Kanal ob Soči: Občina, 2006.
Simić, Marko. Po sledeh soške fronte. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996.
Svoljšak, Petra. »Ali je lakota ukrojila usodo Avstro-Ogrske v 1. svetovni vojni?.« V: Lakote in pomanjkanje: slovenski primer, ur. Mojca Šorn, 133–45. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018.
Svoljšak, Petra. »Begunci med prvo svetovno vojno.« V: Izseljenec: življenjske zgodbe Slovencev po svetu, ur. Marjan Drnovšek, 123–28. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2001.
Svoljšak, Petra. »Begunstvo - nedokončana zgodba.« V: Begunci: slovenski begunci s soške fronte: zbornik, ur. Ines Beguš in Marko Klavora, 8–17. Nova Gorica: Goriški muzej Kromberk, 2016.
Svoljšak, Petra. »Gorica, prekleto in sveto mesto med dvema ognjema.« Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 60, št. 1 (2012): 79–94.
Svoljšak, Petra. »Obnavljanje Goriške.« V: Begunci: slovenski begunci s soške fronte: zbornik, ur. Ines Beguš in Marko Klavora, 98–105. Nova Gorica: Goriški muzej Kromberk, 2016.
Svoljšak, Petra. Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1991.
Svoljšak, Petra: »'Smo ko brez gnezda plašne ptice' (Alojz Gradnik, Molitev beguncev): slovenski begunci v Italiji in Avstro-Ogrski.« V: Soška fronta 1915–1917: kultura spominjanja, ur. Vincenc Rajšp 89–104. Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.
Svoljšak, Petra. »Vojna–vzrok in spodbujevalka migracij: primer 1. svetovne vojne in slovenskega prostora.« V: Migracije in slovenski prostor od antike do danes, ur. Peter Štih in Bojan Balkovec, 226–44. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010.
Širok, Kaja. »'Z eno nogo na poti v krtovo deželo': umik civilnega prebivalstva iz Goriške v avgustu 1916.« Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 54, št. 3 (2006): 421–34.
Verginella, Marta. »Displacement and Cultural Borders in the Great War: Bitterness of the Refugee Experience in the Native Country or Abroad.« Acta Histriae 23, št. 3 (2015): 357–76.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
