»Sami ponosno smo si smrt izbrali.« Koncept partizanskega herojskega samomora v Sloveniji v jugoslovanskem kontekstu

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.64.2.09

Ključne besede:

samomor, herojski samomor, partizani, druga svetovna vojna, Jugoslavija

Povzetek

Članek se osredotoča na koncept herojskega samomora med jugoslovanskimi in še posebej slovenskimi partizani med drugo svetovno vojno. Partizansko poveljstvo je pričakovalo, da v skrajnih okoliščinah borci naredijo samomor, da bi se izognili sramotnemu zajetju, mučenju in potencialni izdaji podatkov. Po vojni so partizanski samomori formalno obveljali za junaško dejanje najvišjega samožrtvovanja, vendar so hkrati predstavljali tudi sivo polje jugoslovanskega spomina na vojno, ker so odpirali zahtevna moralna vprašanja, kot je nesprejemljivost samomora z vidika marksistične etike. Mnenja, ki so se v jugoslovanski strokovni in laični javnosti pojavljala o partizanskih herojskih samomorih, so bila raznolika. Odnos do samomorov je bil drugačen v različnih delih države, domnevno glede na tradicionalne percepcije smrti in samomora, ki so jih gojile regionalne ali lokalne skupnosti. 

Biografija avtorja

  • Ivan Smiljanić, Inštitut za novejšo zgodovino

    Ivan Smiljanić je leta 2016 diplomiral iz zgodovine in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2019 pa je na isti univerzi magistriral iz zgodovine. Istega leta je postal mladi raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer pripravlja disertacijo na temo zgodovine stečajev na Slovenskem med letoma 1868 in 1941. Članke o spomenikih, javnem spominu in gospodarski zgodovini objavlja v slovenskih zgodovinopisnih revijah (Zgodovinski časopis, Kronika, Prispevki za novejšo zgodovino, Retrospektive, Slovenski zgodovinski magazin). Je soavtor stripa Črni plamen: požig Narodnega doma v Trstu, ki je izšel leta 2020 pri ZRC SAZU, kasneje pa tudi v italijanskem in nemškem prevodu. Leta 2021 je Založba INZ pod naslovom Lovorovi gozdovi in krompir: Prešernov kult v socializmu izdala predelano knjižno različico njegovega magistrskega dela.

Literatura

Adamović, Vladimir. »Samoubica kukavica ili heroj.« NIN, 5. 10. 1980, 32–33.

Ambrožič, Lado. »Heroj Ivan Turšič: Iztok, komandant XXX divizije.« Primorski dnevnik, 5. 9. 1953, 4.

Bavec, Franjo. Bazoviška brigada. Ljubljana: Odbor Bazoviške brigade, Partizanska knjiga, 1970.

Blake, Joseph A. »Death by Hand Grenade: Altruistic Suicide in Combat.« Suicide & Life-Threatening Behavior 8, No. 1 (1978): 46–59.

Brajović, Boško. »Iz događaja u Beogradu i oko Čačka.« In: Ustanak naroda Jugoslavije 1941: zbornik: knjiga treća. Eds. Koča Popović et al., 809–26. Beograd: Vojnoizdavački zavod JNA Vojno delo, 1964.

Broz, Branko. Moj život uz Tita. Zagreb: Spektar, 1982.

Budna, Nataša, Jože Dežman and Janez Lušina. Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942–1945. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992.

Dedijer, Vladimir J. »O partizanskom samožrtvovanju i herojskom samoubistvu.« Glas SANU: Odeljenje istorijskih nauka: knjiga 3, No. 338 (1983): 219–81.

Dedijer, Vladimir. Dnevnik 1941–1944: treća knjiga, od 10. novembra 1943 do 7. novembra 1944. Rijeka: GRO Liburnija, 1981.

Dedijer, Vladimir. Novi prilozi za biografiju Josipa Broza Tita 2. Rijeka: Liburnija, Zagreb: Mladost, 1981.

Dević, Nemanja. Za partiju i Tita: partizanski pokret u Srbiji 1941–1944. Beograd: Službeni glasnik, Institut za savremenu istoriju, 2021.

Dokl, Slavko. »Prizadevni novomeški jamarji.« Delo, 30. 1. 1981, 24.

Durkheim, Émile. Suicide: A Study in Sociology. London, New York: Routledge, 2002.

Gala, Aleksander. Ogenjca: tragedija partizanskih ranjencev. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977.

Gerčar, Janez. Begunje: priča narodovega trpljenja. Ljubljana: Založba Borec, 1969.

Gestrin, Ferdo et al., eds. Pomniki naše revolucije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961.

Grabeljšek, Karel. »Dva sta ostala.« Borec 15, No. 3 (1964): 129–40.

Grabeljšek, Karel. Bolečina. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1973.

Grgič, Silvo. Zločini okupatorjevih sodelavcev: knjiga 1. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1995.

Guček, Milan. »Romansirana zgodovina – da ali ne?.« Borec 37, No. 10–11 (1985): 575–77.

Guštin, Damijan. Za zapahi: prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih 1941–1945. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.

Isaković, Radoslav. Kosovelova brigada. Ljubljana: Odbor Kosovelove brigade, Partizanska knjiga, 1973.

Jakopič, Albert, ed. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978.

Jan, Ivan. Okrogelska jama. Ljubljana: ČZDO Komunist, TOZD Komunist, 1982.

Jarc, Miran. »Odgnali so nas iz Maribora – april 1941.« Borec 42, No. 8–9 (1990): 755–57.

Jerič, Vid. »Samo dva sva se prebila.« Borec 18, No. 1 (1967): 41–44.

Kačavenda, Petar and Dušan Živković, eds. Narodni heroji Jugoslavije: A–M and N–Ž. Beograd: Partizanska knjiga, Narodna knjiga, Titograd: Pobjeda, 1982.

Karge, Hajke. Sećanje u kamenu – okamenjeno sećanje?. Beograd: Biblioteka XX vek, 2013.

Kavčič, Bojan. »Bolj strašna noč.« Delo, 29. 12. 1981, 7.

Klajn, Hugo. Ratna neuroza Jugoslovena. Beograd: Sanitetska uprava JNA, 1955.

Kocbek, Edvard. Partizanski dnevnik: prva knjiga. Ljubljana: Sanje, 2022.

Kocbek, Edvard. Tovarišija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1949.

Kostnapfel, Janko. »Herojski samomor – da ali ne?.« Isis: glasilo Zdravniške zbornice Slovenije 15, No. 3 (2006): 56–58.

Kostnapfel, Janko. Jutro poldan večer: izbrani spisi. Ljubljana: Unigraf, 1997.

Kostnapfel, Janko. Srečanja. Radovljica: Didakta, 2010.

Kostnapfel, Janko. Z vojno po vojni. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1994.

Kostnapfel, Janko. Zakaj vojna. Ljubljana: Unigraf, 2007.

Košnjek, J. »Umetnikovo doživetje dražgoške bitke.« Glas, 13. 2. 1976, 5.

Kukman, Duško. »Na Štajerskem je bila trda.« Borec 1, No. 3 (1949): 27–29.

Lebar, Ivanka. »Časi so minili, ostali so spomini.« Borec 19, No. 4 (1968): 368–70.

Lučić-Todosić, Ivana. »Heroizam u likovima Narodnih heroja: potrošeni simbolički kapital naroda Jugoslavije?.« Etnoantropološki problemi 14, No. 4 (2019): 1221–46.

Lučić-Todosić, Ivana. »Telo kao izvor značenja u kulturi sećanja: reputaciono preduzetništvo likova jugoslovenskih narodnih heroja.« Etnoantropološki problemi 15, No. 4 (2020): 1153–84.

Luthar, Oto, Marta Verginella and Urška Strle. Užaljeno maščevanje: spomin na italijanska fašistična taborišča. Ljubljana: Založba ZRC, 2023.

Miladinović, Milan M. Moralni lik članova Saveza komunističke omladine Jugoslavije u NOR-u i revoluciji. Beograd: self-publishing, 1972.

Miladinović, Milan M. Osnovna moralna svojstva komunista. Subotica: Radnički univerzitet, 1973.

Miladinović, Milan M. Osnovne moralne vrednosti socijalističke revolucije u Jugoslaviji 1941–1945. Leskovac: s.n., 1980.

Novak, Drago, Ivo Orešnik and Herman Šticl. Pomniki NOB v Slovenskih goricah in Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985.

Pagon - Ogarev, Andrej. »Okupatorjev zločin v Brdi nad Gornjo Kanomljo.« Borec 22, No. 5 (1970): 440–45.

Pagon - Ogarev, Andrej. »Ranjen.« Borec 20, No. 1 (1969): 58–62.

Pavlin, Mile. »Zgodilo se je …« Borec 6, No. 5–6 (1954): 213–17.

Perica, Vjekoslav. »Herojstvo, mučeništvo i karizma u civilnoj religiji titoizma: proturječja između Titovog kulta i kulta narodnih heroja Jugoslavije.« In: Tito – viđenja i tumačenja: zbornik radova. Ed. Olga Manojlović Pintar, ed., 582–97. Beograd: Institut za noviju istoriju Srbije, Arhiv Jugoslavije, 2011.

Perica, Vjekoslav. »Kult narodnih heroja i patriotska mitologija titoizma.« In: Mitovi epohe socijalizma. 93–129. Novi Sad: Centar za istoriju, demokratiju i pomirenje, Sremska Kamenica: Fakultet za evropske pravno-političke studije, 2010.

Petrović, Slobodan. Sedam sekretara SKOJ-a. Beograd: Izdavačka radna organizacija Rad, 1979.

Ravbar - Jošt, Jože. »S prvoborci kamniškega bataljona.« Borec 22, No. 3 (1970): 248–54.

Riemer, Jeffrey W. »Durkheim's 'Heroic Suicide' in Military Combat.« Armed Forces & Society 25, No. 1 (1998): 103–20.

Rutar, Miloš. Sodelovati in zmagati: slovenski športniki v NOB. Ljubljana: Borec, 1986.

Stanonik, Marija. »Poezija konteksta II: 'Na tleh leže slovenstva stebri stari'.« Borec 45, No. 8–10 (1993): 871–1179.

Strmčnik, Marjana. Javne reprezentacije narodnih herojev Jugoslavije v Sloveniji: doktorska disertacija. Ljubljana: self-publishing, 2018.

Škodrić, Ljubinka. Žena u okupiranoj Srbiji 1941–1944. Beograd: Arhipelag, Institut za savremenu istoriju, 2020.

Špur, Katja. »Ofenziva (iz zapiskov L. Grada-Kijca).« Borec 19, No. 2 (1968): 97–111.

Vojinović, Aleksandar. Hotel Park. Ljubljana: Zavod Borec, 1961.

Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda, tom I, knjiga 20: borbe u Srbiji 1941–1944. Beograd: Vojnoistorijski institut, 1965.

Zoran, Ivan. »Prvi dokazi iz Beceletove jame.« Dolenjski list, 13. 5. 1965, 21.

Prenosi

Objavljeno

2024-10-09

Številka

Letn. 64 Št. 2 (2024): Izzivi zemljiškoposestnih reform in finančna vključenost kmetov / Samomor kot historični fenomen: uvod v tematski sklop

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorske pravice (c) 2024 Ivan Smiljanić

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).