Vpliv gradnje južne železnice na demografski razvoj Laškega
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.10Ključne besede:
demografija, gradnja južne železnice Dunaj–Trst, Laško, 19. stoletjePovzetek
Laško je bilo v začetku 19. stoletja srednje velik trg s slabimi prometnimi povezavami, kjer so prebivali obrtniki, ki so se poleg svoje obrti ukvarjali tudi s kmetijstvom. Železniška povezava, ki jo je Laško dobilo leta 1849, je skupaj s cesto Celje–Zidani Most pomenila prvo sodobno prometno povezavo. Boljša prometna povezanost kraja je spodbudila njegov gospodarski razvoj. Raziskava se osredotoča na demografsko analizo prebivalstva Laškega in njegove okolice v letih 1845–1848, ko je skozi trg potekala gradnja južne železnice. Glavni vir predstavljajo krstne, poročne in mrliške knjige župnije Laško. Množica delavcev, ki so gradili južno železnico, je v Laško prinesla obilo nemira, novih priložnosti za zaslužek lokalnega prebivalstva in epidemijo pegastega tifusa. Slednja je izbruhnila med delavci, ki so gradili železniško progo, in se nato razširila tudi med lokalno prebivalstvo.
Literatura
Bade, Klaus. Evropa v gibanju. Ljubljana: Založba /*cf., 2005.
Curk, Jože. Slovenska Štajerska v popisu iz leta 1754. Kronika 35, št. 1-2 (1987): 4–8.
Cvirn, Janez in Andrej Studen. Ko vihar dirjajo hlaponi: k socialni in kulturni zgodovini železnice v 19. stoletju. Ljubljana: Slovenske železnice, Železniški muzej, 2001.
Čeč, Dragica. Pravni položaj in življenjske usode revščini izpostavljenih otrok na koncu 18. in v začetku 19. stoletja. V: Aida Škoro Babić idr. (ur.). Zgodovina otroštva, 217–30. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2012.
Čeč, Dragica. Življenjske usode poslov. Zgodovina za vse 19, št. 1-2 (2012): 56–81.
Golec, Boris. Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega srednjega veka do srede 18. stoletja. Doktorska disertacija. Ljubljana, 1999.
Hahn, Silvia. »Nowhere at home?« Female migrants in the nineteenth- century Habsburg Empire. V: Pamela Sharpe (ur.). Women, Gender and Labour Migration: Historical and global perspectives, 108–26. London, New York: Routledge, 2001.
Hren Medved, Alenka. »Edina budilka je detece moje, ki sanje spodi kadar koli zapoje. Dovolj je le jok, dovolj droben stok – o Bog! pa iz postelje vrže te majhen otrok«, prva leta družinskega življenja Johanna Gabriela Seidla v Celju 1829–1832. Zgodovina za vse 23, št. 2 (2016): 15–26.
Hren Medved, Alenka. Družina v Laškem v predmarčni dobi. Zgodovina za vse 18, št. 1 (2011): 84–100.
Hren, Alenka. Trg Laško v prvi polovici 19. stoletja v luči franciscejskega katastra in matičnih knjig. Diplomsko delo. Ljubljana, 2011.
Kudler, Joseph. Steiermarks Volkszahl in den Jahren 1019 und 1820 nebst vergleichenden Rukblicken auf fruhere Jahre. Steiermärkische Zeitschrift 1, št. 1 (1821): 116–53.
Macher, Mathias. Medizinisch-statistische Topografie des Herzogthumes Steiermark. Graz: Ferstl Buchhandlung, 1860.
Maček, Jože. Laško skozi stoletja. Laško: Celjska Mohorjeva družba, 2013.
Melik, Vasilij. Središča, provinca, meščani. V: Tatjana Badovinac in Rolanda Fugger Germadnik (ur.). To in ono o meščanstvu v provinci, 5–9. Celje: Pokrajinski muzej, 1995.
Pirkovič, Jelka. Južna železnica in razvoj mest na Slovenskem v drugi polovici 19. stoletja. Kronika 35, št. 1-2 (1987): 13–22.
Rožman, Irena. Peč se je podrla: kultura rojstva na slovenskem podeželju v 20. stoletju. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2004.
Rustja, Karel. 150 let proge Celje–Ljubljana. Ljubljana: Slovenske železnice, Železniški muzej, 1999.
Rybář, Miloš. Pregled zgodovine Laškega do l. 1941. V: Jože Maček (ur.). Laški zbornik, 9–40. Laško: Knjižnica Laško, 2002.
Schmutz, Karl. Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark. Graz: Kienreich, 1822–1823.
Steidl, Annemarie. Migration Patterns in the Late Habsburg Empire. V: Günter Bischof in Dirk Rupnow (ur.). Migration in Austria, 69–88. University of New Orleans Press, 2017.
Škrl Počkaj, Sonja. Prebivalstvo župnije Trnovo v 19. stoletju skozi matične knjige in zapisnike duš. Magistrsko delo. Koper, 2011.
Zupanič Slavec, Zvonka. Epidemije na Slovenskem. V: Stane Granda in Barbara Šatej (ur.). Množične smrti na Slovenskem: zbornik referatov, 200–11. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1999.
Zupanič Slavec, Zvonka. Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Medicina skozi čas, javno zdravstvo, farmacija. Ljubljana: Slovenska matica, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, 2017.
Zwitter, Fran. Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni. Ljubljana: Znanstveno društvo, 1936.
Tifus. Termania – Slovenski medicinski slovar. Dostopno na: https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5541552/tifus. Pridobljeno 1. 10. 2023.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Alenka Hren Medved
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).