Veliki pregon
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.05Ključne besede:
čarovniški procesi, Slovenske gorice, čarovniški sabat, kazensko sodstvo, sodni stroškiPovzetek
Razprava osvetli primer množičnega čarovniškega pregona. Začel se je leta 1661 z glavnim središčem v Hrastovcu. Nanj se navezujejo procesi, ki so izbruhnil desetletje kasneje in so se sočasno odvijali pred vsaj petimi sodišči. Obsojeni so bili namreč prisiljeni naznaniti imena številnih soudeleženih na čarovniških srečanjih, opisanih z vsakovrstnimi demonskimi predstavami. Procesi so bili medsebojno povezani, vlekli pa so se tudi zaradi soočenj obtoženih. Naznanjenih je bilo več kot tistih, ki jim je bilo sojeno. Procesi so bili spodbujeni z vremenskimi ujmami in številnim je bilo sojeno šele takrat, ko je neurju sledil nov val procesov. Vlogo v procesih so imeli razumevanje vzroka nesreč, teorije zarote in številni akterji, na primer kmečko prebivalstvo, ki so ga prizadele nesreče in spremljali medsosedski spori, praznoverje in magija, kruti krvni sodniki s svojimi motivi in notranjeavstrijska vlada, pristojna za kazenski sodni aparat.
Literatura
Byloff, Fritz. Hexenglaube und Hexenverfolgungin den österreichischen Alpenländer. Berlin, 1934.
Golden, M. Richard (ur.). Encyclopedia of Witchcraft, The western tradition, ABC – CLIO. Denver, CO; Oxford UK, 2006.
Grahornik, Matjaž. Herbersteini na Hrastovcu. Časopis za zgodovino in narodopisje 92 = n. v. 57, št. 2/3 (2021): 38–95.
Košir, Matevž. 18. stoletje in čarovniški procesi na Slovenskem: 61. predavanje – 5. 10. 2023. Bilten, št. 15, (2023): 15–20.
Košir, Matevž. Magija in goljufija ter tovorništvo med Trstom in Gradcem 1732–1734. Kronika 43, št. 1-2 (1995): 11–18.
Košir, Matevž. Sabat v čarovniških procesih - evropski fenomen na Slovenskem od 16. do 18. stoletja. Historični seminar II. [Glasovi], 123–42. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Založba ZRC, 1997.
Rajšp Vinko. Čarovniški procesi na Slovenskem. Zgodovinski časopis 42, št. 3 (1988): 389–97.
Studen, Andrej. Barbarstvo muk = The barbarism of torture: razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja = an exhibition of torture devices from the 16th to 18th century. Ljubljanski grad, Kazemate, 7. maj–27. sep. 2015.
Studen, Andrej. Fenomen mučenja človeškega telesa pri torturi in kot spektakel: poskus prikaza delovanja in učinkov kazenskega prava v Ljubljani v 16., l7. in l8. stoletju. Problemi. Eseji 25, št 5 (1987): 41–51.
Studen, Andrej. Gnusni teater: Nasilje nad človeškim telesom v 16., 17. in 18. stoletju, Maska 3, št. 4/5 (1993): 31–36.
Studen, Andrej. Inscenirane usmrtitve. Spreminjanje kaznovanja s smrtjo od 16. do 20. stoletja. Acta Histriae 10, št. 1 (2002): 223–46.
Studen, Andrej. Rabljev zamah. K zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2004.
Studen, Andrej. Teater groze: stalna razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja. Celje: Zavod Celea [2017].
Tratnik Volasko, Marjeta in Matevž Košir. Čarovnice, procesi, predstave, pregoni v evropskih in slovenskih deželah. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
Travner, Vladimir. Čarovniški procesi na Slovenskem. Življenje in svet, knjiga 6, leto 3, št. 4–24 (1929).
Vuzem, Manja. Čarovniški procesi na gradu Hrastovec v letih 1661–1685: diplomsko delo. Univerza v Mariboru, 2014.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Matevž Košir
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
