Celjski grofje kot fevdni gospodje in njihov fevdni dvor
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.64.1.01Ključne besede:
celjski grofje, vazali, fevdalizemPovzetek
Nemško zgodovinopisje skupek vazalov nekega fevdnega gospoda imenuje fevdni dvor (Lehnshof). Celjski grofje so bili ob svojem zenitu morda najmočnejši fevdni gospodje v današnjem slovenskem prostoru. Stanovska in deželna pripadnost njihovih vazalov je bila raznolika. Pridobivali so jih na različne načine, včasih tudi s prisiljevanjem. Obveznosti, deloma določene tako z zapisanim kot tudi z običajnim fevdnim pravom, so bile obojestranske, za celjske grofe pa je bil njihov fevdni dvor tudi kadrovski vir, iz katerega so rekrutirali svoje dvorno-teritorialne uradnike. Tako kot je bil celjski fevdni dvor raznolik, tako so bile raznolike tudi fevdne prakse celjskih grofov.
Literatura
Banfi, Jaka. Jošt Helfenberški (Soteški) (ok. 1388–1458): krvnik Veronike Deseniške?. Zgodovinski časopis 77, št. 1–2 (2023): 38–59.
Banfi, Jaka. Klientela celjskih grofov. Doktorska disertacija. Ljubljana, 2023.
Banfi, Jaka. Uprava grofov Celjskih (1341–1456). Kronika 70, št. 1 (2022): 21–58.
Brunner, Otto. Land and Lordship: Structures of Governance in Medieval Austria. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 1992.
Klaić, Nada. Zadnji knezi Celjski v deželah Sv. Krone. Celje: Prese, 1991.
Kos, Dušan. Blesk zlate krone. Gospodje Svibenski – kratka zgodovina plemenitih nasilnikov. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2003.
Kos, Dušan. Vitez in grad: vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005.
Kosi, Miha. Celjska klientela. Socialna in prostorska mobilnost plemstva v službi grofov Celjskih. V: Boris Golec (ur.). Družbena identiteta in mobilnost v slovenskem prostoru med poznim srednjim vekom in 20. stoletjem, 11–64. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019.
Kosi, Miha. Celjski. V: Barbara Šterbenc Svetina (ur.). Novi Slovenski biografski leksikon. Zv. 4: C, 83–98. Ljubljana: Založba ZRC, 2022.
Kosi, Miha. Grajska politika – primer grofov Celjskih. Kronika 60, št. 3 (2012): 465–94.
Spieß, Karl-Heinz. Das Lehnswesen in Deutschland im hohen und späten Mittelalter. Stuttgart: Franz Steiner Verlag, 2011.
Štih, Peter in Vasko Simoniti. Na stičišču svetov: Slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja. Ljubljana: Modrijan, 2009.
Štih, Peter. Celjski grofje, vprašanje njihove deželnoknežje oblasti in dežele Celjske. V: Vincenc Rajšp (ur.). Grafenauerjev zbornik, 227–56. Ljubljana: ZRC SAZU, 1996.
Štih, Peter. Dežela Grofija v Marki in Metliki. V: Vincenc Rajšp in Ernst Brückmuller (ur.). Vilfanov zbornik: Pravo – zgodovina – narod. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999, 123–46.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Jaka Banfi
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
