»Tu smo – vaši smo« - prvi referendum o samoprispevku v Ljubljani

Avtorji

  • Nesa Vrečer Inštitut za novejšo zgodovino

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.09

Ključne besede:

samoprispevek, samoupravljanje, izobraževanje, referendum, Ljubljana

Povzetek

Pričujoči članek preučuje dogodke, ki so pripeljali do prvega ljubljanskega referenduma o samoprispevku, ki je predstavljal največji krajevni samoprispevek v socialistični republiki Sloveniji do tega datuma. Analizira vpliv različnih dejavnikov, ki so prispevali k odločitvi o referendumu ter razmere v Ljubljani pred letom 1971. Leta 1971 se je Ljubljana soočala z naraščanjem prebivalstva, ki je takrat predstavljalo skoraj šestino prebivalstva Socialistične republike Slovenije. Pomanjkanje šolskih in vzgojno-izobraževalnih ustanov je povzročalo prenatrpane razmere v obstoječih šolah. Leta 1967 je sprememba zakona o financiranju šolstva privedla do vpeljave temeljnih izobraževalnih skupnosti, ki so omogočile financiranje izobraževanja s prispevki občanov, davki in drugimi sredstvi. V Ljubljani so se pojavile težave pri financiranju izobraževanja in otroškega varstva, kar je sprožilo razprave o uvedbi samoprispevkov. Leta 1971 je bil izveden referendum, na katerem je večina volivcev podprla uvedbo samoprispevka za izboljšanje šolstva in otroškega varstva. Referendum je spremljala intenzivna propagandna kampanja, ki je vključevala širok spekter propagandnih aktivnosti in se je končala z prepričljivim rezultatom, saj se je skoraj 58% volivcev izreklo v prid samoprispevku.

Literatura

Arhivski viri

SI ZAL LJU – Zgodovinski arhiv Ljubljana:

SI ZAL LJU 70, Mestna skupščina Ljubljana.

SI ZAL LJU 102, Mestna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana.

SI ZAL LJU 517, Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana Šiška.

SI ZAL LJU 612, Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana.

SI ZAL LJU 685, Mestna konferenca ZKS Ljubljana.

Literatura

Georgeoff,, Peter John. The Educational System of Yugoslavia. Washington: U.S. Dept. of Education International Education Programs, 1982. Dostopno na: http://books.google.com/books?id=oQdXuQz5bR0C.

Kladnik, Ana. »Local Self-Governance, Voluntary Practices, and the Sinnwelt of Socialist Velenje.« V: Making Sense of Dictatorship: Domination and Everyday Life in East Central Europe After 1945. Budapest: Central European University Press, 2022. Dostopno na: https://muse.jhu.edu/book/94682/.

Srdić, Milutin in Ljubiša S. Adamović. Politička Enciklopedija. Beograd: Savremena administracija, 1975.

Voglar, Dušan in Alenka Dermastia. Enciklopedija Slovenije. 10 Pt-Savn. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996.

Tiskani viri

Delo, 21. 11. 1971. »ZA!.«

Naša skupnost (Ljubljana Moste-Polje), oktober 1971. »Otrok privezan k postelji – mati v službi.«

Uradni list LRS, št. 21/1947. 24. 5. 1947. »Uredba o krajevnem samoprispevku.«

Uradni list SRS, št. 16/1967, 22. 4. 1967. »Zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji.«

Uradni list SRS, št. 3/1973. 31. 1. 1973. »Zakon o samoprispevku.«

Uradni list SRS, št. 43/1967, 29. 12. 1967. »Zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji.«

Uradni list SRS, št. 7/1969. 4. 3. 1969. »«Zakon o prispevkih in davkih občanov.

Prenosi

Objavljeno

2023-10-30

Številka

Letn. 63 Št. 3 (2023): Vizije prihodnosti: študije primerov načrtovanja stvarnosti na Slovenskem po obeh svetovnih vojnah

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).