Preskrba prebivalstva in težave v kmetijski proizvodnji v okrožju Kamnik v prvem obdobju okupacije
DOI:
https://doi.org/10.51663/pnz.63.3.07Ključne besede:
okupacija, vreme, kmetijstvo, oskrba, KamnikPovzetek
Za območje medvojnega upravno-političnega okrožja Kamnik, ki ga je nemški okupator kot del svojega ožjega življenjskega področja skušal čimprej integrirati v nemški Tretji rajh, je bilo značilno, da je okupator poleg želje za vzpostavitev stanja, ki bi omogočalo čimprejšnje izkoriščanje virov za vojno industrijo, v to območje moral precej investirati in ga tudi dodatno oskrbovati. Na tem območju, ki je bilo že sicer nezadostno v samooskrbi z živili in surovinami, so v letu 1942 in 1943 v kmetijski proizvodnji poleg neposrednih in posrednih posledic vojaških spopadov med partizani in okupatorjem, dodatne težave povzročale še vremenske razmere (leta 1942 suša, leta 1943 obilne padavine), primanjkovati pa začne tudi moške delovne sile za težja poljedelska in gozdna opravila. V prispevku avtor na osnovi ohranjenega gradiva okrožnega kmetijskega referenta pri Deželnem svetniku Kamnik (nem. Landrat) in tedenskih poročil občinskih komisarjev občin kamniškega okrožja, ki so jih pošiljali Deželnemu svetniku v Kamniku, predstavlja problematiko oskrbe in kmetijske proizvodnje na kamniškem območju v letih od 1941 do vključno 1943.
Literatura
ARHIVSKI VIRI:
Arhiv Republike Slovenije
SI AS 1613, Koroška ljudska zveza, Tedenska poročila političnega komisarja v Kamniku, t.e. 5, p.e. 1613/44.
SI AS 1603, Deželni svetnik Kamnik:
t. e. 37, Tedenska poročila občinskih komisarjev
t. e. 41, Upravne odločbe DS Kamnik 1941–1945, IV/1. Okrožnice prehranjevalnega urada; IV/3. Zadeve okrožnega kmetijskega referenta in prehranjevalnega urada Kamnik.
Literatura:
Antoličič, Gregor in Svoljšak, Petra. Leta strahote : Slovenci in prva svetovna vojna. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018.
Balkovec, Bojan. »O okupacijskih mejah na Dolenjskem.« V: En krompir, tri države: Okupacijske meje na Dolenjskem 1941–1945, ur. Bojan Balkovec, 5–38. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2021.
Ferenc, Tone. Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945. Maribor: Založba Obzorja, 1968.
Ferenc, Tone. »Gospodarstvo pod okupacijo.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije:1848–1992, 1. knjiga, ur. Neven Borak, Jasna Fischer, 592–601. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Ferenc, Tone. »Izkoriščanje človeških sil in gmotnih sredstev.« V: Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije:1848–1992, 1. knjiga, ur. Neven Borak, Jasna Fischer 590–591. Ljubljana: Mladinska knjiga in Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.
Ferenc, Tone. »Problem raziskovanja gospodarstva pod okupacijo na slovenskem med drugo svetovno vojno.« V: Izbrana dela, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav, ur. Mitja Ferenc, 371–378. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2009.
Ferenc, Tone. »Landwirtschaft und Ernährung in Slowenien (1941–1945).« V: Izbrana dela, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav, ur. Mitja Ferenc, 379–402. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2009.
Ferenc, Tone. »Polom raznarodovalnih načrtov nemškega okupatorja v okrožju Kamnik.« V: Izbrana dela, Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno 2, Raznarodovanje, ur. Mitja Ferenc, 331–342. Ljubljana: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2010.
Damjan Hančič, »Komunistična partija in njeno delovanje na Kamniškem med drugo svetovno vojno in v prvih letih po njej.« Dileme – Razprave o vprašanjih sodobne slovenske zgodovine 2, št 1 (2018): 67–93.
Hančič, Damjan. »Gradbeni projekti nemškega okupatorja v Kamniku.« Kronika 71, št. 1 (2023): 195–216.
Himmelreich, Bojan. Namesto žemlje črni kruh, Organizacija preskrbe z živili v Celju v času obeh svetovnih vojn. Celje: Zgodovinski arhiv Celje, 2001.
Krajevni leksikon Dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, 1937.
Kokalj Kočevar, Monika. Mobiliziranci v nemško vojsko z Gorenjske v letih 1943–1945. Ljubljana: Založba Inštituta za novejšo zgodovino, 2017.
Lazarević, Žarko in Prinčič, Jože. Zgodovina slovenskega bančništva. Ljubljana: Združenje bank Slovenije, 2000.
Lazarević, Žarko. »Kmetovanje v vojni vihri na podlagi dnevniških zapisov.« V: Mikro in makro : pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije; 1. knjiga. Ljubljana: Fakulteta za humanistične študije, 2020. Pridobljeno, 22.5.2023.doi:https://www.researchgate.net/publication/347118512_Kmetovanje_v_vojni_vihri_na_podlagi_dnevniskih_zapisov
Mikuž, Metod. Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov. Ljubljana, Zavod Borec, 1969.
Skitek, Vinko, »Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945.« Doktorska disertacija, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2016.
Šorn, Mojca. »Preskrba Tretjega rajha.« Prispevki za novejšo zgodovino 42, št. 1 (2002): 83–92.
Šorn, Mojca. Življenje Ljubljančanov med drugo svetovno vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
Velika Vojna in Slovenci, ur. Peter Vodopivec, Katja Kleindienst. Ljubljana, Slovenska Matica, 2005.
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:
- Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
- Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).
