Trajnost i promena. Abortusna kultura, liberalizacija propisa i pokušaji seksualne edukacije stanovništva Jugoslavije (1918–1991)

Avtorji

  • Ivana Dobrivojevic Tomic senior research fellow, Institute for Contemporary History

DOI:

https://doi.org/10.51663/pnz.59.3.06

Ključne besede:

Jugoslavija, načrtovanje družine, splav, starševstvo, kontracepcija

Povzetek

Prispevek preučuje ureditev in prakso načrtovanja družin v Jugoslaviji v 20. stoletju. Čeprav so se družbeno-gospodarske razmere v državi spreminjale, dvigal se je življenjski standard in kontracepcija je postala širše dostopna, je za večino parov v celotnem dvajsetem stoletju splav, najprej nezakonit, nato zakonit, ostal eden od osnovnih "metod" spontanega in nepremišljenega načrtovanja starševstva. Paradoksalno je, da je bil, kljub svobodnejši spolnosti in seksualni revoluciji, ki sta se zgodili po vojni, ter prizadevanjem za odpiranje svetovalnih centrov, širjenju kontracepcije in t. i. "humanizaciji odnosov med spoloma", eden temeljnih uspehov državne politike na področju načrtovanja družine dekriminaliziranje splava in njegova "selitev" v bolnišnice in ambulante. Na podlagi virov iz Arhiva Jugoslavije in relevantnih periodičnih publikacij ter literature bo avtorica skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj je imela državna politika pri tem skromne rezultate, pa tudi, kakšni motivi so vplivali na pare, da so se odločali za družine z enim ali dvema otrokoma.

Literatura

Berić, Berislav. „Neki problemi planiranja humane reprodukcije u SAP Vojvodini.“ Zbornik Matice srpske za društvene nauke 80 (1986): 81–108.

Bogdan, Branka. „Cold War Entanglements and Abortion Technology: Writing Yugoslavia into the Global History of Vacuum Aspiration, 1964-1974.” Australian Journal of Politics and History64, br. 3 (2018): 407–21.

Božinović, Neda. Žensko pitanje u Srbiji u 19. i 20. veku. Beograd: Devedesetčetvrta, 1996.

Dobrivojević Tomić, Ivana. „Za željeno roditeljstvo. Državna politika Jugoslavije u oblasti planiranja porodice (1945–1974).“ Istorija 20. veka 1 (2018): 119–32.

Dobrivojević, Ivana. „Planiranje porodice u Jugoslaviji 1945–1974.“ Istorija 20. veka 2 (2016): 83–98.

Drakić, Gordana. „Prekid trudnoće prema Кrivičnom zakoniku kraljevine Jugoslavije i projektima koji su mu prethodili.” Zbornik radova Pravnog fakulteta u Novom Sadu 3 (2011): 533–42.

Drezgić, Rada, „Bela kuga“ među „Srbima“. O naciji, rodu i rađanju na prelazu vekova. Beograd: Institut za filozofiju i društvenu teoriju, 2010.

Gudac – Dodić, Vera. „Žena u socijalizmu: sfere privatnosti“. U: Privatnost kod Srba u dvadesetom veku, urednik Milan Ristović, 165–204. Beograd: Clio, 2007.

Isić, Momčilo. „Dete i žena na selu u Srbiji između dva svetska rata.” U: Žene i deca. Srbija u modernizacijskim procesima XIX i XX veka, 131–59. Beograd: Helsinški odbor, 2006.

Kapor – Stanulović, Nila i David Henry P. „Former Yugoslavia and Successor States.“ U: From Abortion to Contraception: a Resource to Public Policies and Reproductive Behavior in Central and Eastern Europe from 1917 to the present, urednik Henry P. David, 279–315. Westport, CT, US: Greenwood Press/Greenwood Publishing Group, 1999.

Kostić, Aleksandar. Polni život čoveka. Beograd: Panteon, 1932.

Кulaš, Juraj. „Кrivično-pravno delo pobačaja.“ Branič 9 (1935): 417–25.

Кusovac, Dušan, Teodorović, S. i D. Stojanović. „Posledice veštačkog prekida trudnoće u periodu od tri godine na materijalu od oko 20 000 pobačaja.“ U: V kongres ginekologa i opstetričara Jugoslavije. Diskusija I., 117–20. Sarajevo: Medicinska knjiga, 1964.

Marković, Predrag. „Seksualnost između privatnog i javnog u 20. veku.“ U: Privatni život kod Srba u 20. veku, urednik Milan Ristović, 101–28, Beograd: Clio, 2007.

Marković, Predrag. Beograd i Evropa 1918–1941. Evropski uticaji na proces modernizacije Beograda. Beograd: Savremena administracija 1991.

Milovanović, Milovan. „Letalni namerni pobačaj.” Medicinski pregled (oktobar, 1936): 185–88.

Pavićević, Aleksandra. Na udaru ideologija. Brak, porodica i polni moral u Srbiji u drugoj polovini 20. veka. Beograd: Etnografski insitut SANU, 2006.

Petrović, Aleksandar. „Deca prema shvatanju našeg naroda.“ Socijalno – medicinski pregled (oktobar – novembar – decembar, 1940): 455–60.

Petrović, Aleksandar. Rakovica. Socijalno – zdravstvene i higijenske prilike, t. 2. Beograd: Centralni higijenski zavod, 1939.

Rašević, Mirjana. Planiranje porodice kao stil života. Beograd: Insitut društvenih nauka. Centar za demografska Istraživanja, 1999.

Simić, Ivan. „Soviet Influences on Yugoslav Gender Policies, 1945-1955.” Doktorska disertacija. UCL, 2015.

Stefanović, Svetlana. „Žensko pitanje u beogradskoj štampi i periodici 1918–1941.“ Magistarski rad. Beogradski univerzitet 2000.

Stein Erlich, Vera. Jugoslavenska porodica u transformaciji. Studija u tri stotine sela. Zagreb: Liber, 1971.

Vukosavljević, Sreten. Pisma sa sela. Beograd: Savremena škola, 1962.

Prenosi

Objavljeno

2019-12-03

Številka

Letn. 59 Št. 3 (2019)

Rubrika

Razprave

Licenca

Avtorji prispevkov, objavljenih v tej reviji, soglašajo z naslednjimi pogoji glede avtorskih pravic:

  • Avtorji ohranijo avtorske pravice, reviji pa odobrijo pravico do prve objave. Delo se hkrati zaščiti z licenco za prosto uporabo avtorskih del (Creative Commons Attribution License), ki drugim osebam omogoča deljenje dela ob priznanju avtorstva in prve objave v tej reviji.
  • Avtorji lahko sklenejo ločene dodatne pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  • Pred postopkom pošiljanja in med njim lahko avtorji delo objavijo v spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svoji spletnih strani), k čemer jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela (glej The Effect of Open Access).